JEKLENI KONJIČEK
Pripravljeni na zimo?
Izbrati moramo ustrezne pnevmatike, avto mora biti očiščen, preveriti je treba tekočino za stekla, metlice brisalcev, klimatsko napravo, tekočino za hlajenje motorja in akumulator.
Odpri galerijo
Avto-moto zveza Slovenije in policija sta v centru varne vožnje na Vranskem pripravila novinarsko konferenco, s katero sta želela pred 15. novembrom, ko morajo avtomobili po zakonu dobiti zimsko obutev oziroma ustrezno zimsko opremo, spomniti voznike, da priprava vozila za varno zimsko vožnjo ne pomeni le menjave pnevmatik, ampak še precej več. Kakor je poudaril generalni sekretar AMZS France Kmetič, so zimske vozne razmere najbolj zahtevne razmere, s katerimi se spopadamo vozniki in drugi udeleženci v prometu.
AMZS inštruktor varne vožnje Brane Legan je pojasnil: »Zimska pnevmatika ima gumeno zmes, ki ostane prožna tudi pri nizkih temperaturah. Ker ima globlji profil, bolje odvaja vodo izpod tekalne površine, lamele na tekalni površini zagotavljajo boljši oprijem v snegu. Posebna gumena zmes pa ne zagotavlja boljšega oprijema le na snegu in ledu, temveč tudi na namočenih cestah. Zimska in letna pnevmatika sta si glede zmogljivosti enakovredni do sedmih stopinj Celzija, pri nižjih temperaturah pa letna pnevmatika izgublja oprijem, ker se ne more segreti. Pri vožnji z letnimi pnevmatikami je pri nizkih temperaturah zavorna pot precej daljša, pa tudi v ovinku bo vozilo prej zdrsnilo. Veliko vlogo imata tudi globina profila – ta naj bo vsaj štiri milimetre –, in pravilen tlak v pnevmatikah.«
»Podrobne rezultate testa lahko preberete v Motoreviji in na spletni strani AMZS, bi pa posebej omenil tisto, kar iz tabel ni takoj razvidno. Razlika pri zaviranju na suhi cesti pri hitrosti 100 km/h je med najboljšo in najslabšo pnevmatiko znašala 5,4 metra, na mokri pa več kot 13 metrov. Pri kriteriju splavanja je najslabša pnevmatika splavala pri 68 km/h, najboljša pa pri 83 km/h. Pnevmatike se razlikujejo še po porabi goriva, velike razlike pa so tudi pri obrabi: z najboljšo pnevmatiko lahko prevozimo kar 40 odstotkov več kot z najslabšo.«
»Tisti, ki se veliko vozi po gorskih cestah, naj izbere pnevmatiko, ki je dobra za vožnjo v snegu, tisti, ki se veliko vozi po avtocesti, pa naj izbere pnevmatiko, ki je dobra za vožnjo na mokri podlagi.« Testi tudi dokazujejo, da so za vožnjo po snegu in ledu boljše ožje pnevmatike. Pri tem je Poženel opozoril na smernice v avtomobilski industriji, saj ima vse več vozil večja in širša kolesa. To je lahko ovira pri uporabi snežnih verig, zato svetuje, naj vozniki preverijo, za katere dimenzije pnevmatik ni mogoče uporabljati snežnih verig.
Brane Legan je dodal še nasvet glede luči. Pri novejših vozilih pri uporabi dnevnih luči te v zadnjem delu avtomobila ne svetijo, a to pri slabši vidljivosti ni dobro, zato morajo vozniki v takih razmerah uporabiti zasenčene luči, saj jih bodo drugi le tako pravočasno opazili. Tudi meglenke je treba uporabljati pravilno – takrat ko je megla, sicer so moteča za druge voznike. Za volanom je treba pravilno sedeti in prilagoditi hitrost vožnje ter ustrezno varnostno razdaljo. Inštruktor varne vožnje na zasneženi in poledeneli cesti svetuje nežno speljevanje in zaviranje, enako velja za spreminjanje smeri.
Dajmo tudi avtu gojzarje
»Temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu je ustrezna zimska oprema vozila,« je poudaril Ivan Kapun, vodja sektorja prometne policije pri generalni policijski upravi. »V skladu z zakonodajo se na slovenskih cestah pozimi (med 15. novembrom in 15. marcem) kot ustrezna zimska oprema šteje, če je vozilo opremljeno s štirimi zimskimi pnevmatikami. Alternativa so letne pnevmatike, če so v prtljažniku snežne verige. Zelo pomembna določba zakona o pravilih cestnega prometa je še, da morajo biti vozila očiščena. To pomeni, da na njih ne sme biti snega, ledu, ki bi lahko padal oziroma se razsipal z vozila, prav tako morajo biti čista vetrobranska in vsa druga stekla ter vzvratna ogledala,« je opozoril. Pri tem ni odveč omeniti, da je globa za neustrezno zimsko opremo 40 evrov oziroma 500 in 5 kazenskih točk, če neopremljeno vozilo obtiči v snegu in ovira promet, neočiščeno vozilo pa nas lahko stane dva stotaka. Z globo 300 evrov se kaznuje voznika, ki ne upošteva prometne signalizacije, ki označuje zimske razmere, zaradi katerih je prepovedan ali omejen promet na določenem delu ceste. Za podjetja in podjetnike so globe še višje.Koristna oprema
Zelo prav pridejo tudi lopata, vrečka peska, ki je zelo koristen pri speljevanju, če obtičimo v snegu ali na ledu, baterijska svetilka, odeja, strgala za stekla in razpršilo za odmrzovanje ključavnic. Tudi kak dodaten liter tekočine za čiščenje stekla ne bo odveč. Pred odhodom je pametno preveriti prevoznost cest na območju, kamor smo namenjeni, na pot pa se odpravimo prej, saj bo vožnja trajala dlje. Tudi voznik in potniki naj bodo zimsko oblečeni, rezervoar pa naj bo poln.
Zelo prav pridejo tudi lopata, vrečka peska, ki je zelo koristen pri speljevanju, če obtičimo v snegu ali na ledu, baterijska svetilka, odeja, strgala za stekla in razpršilo za odmrzovanje ključavnic. Tudi kak dodaten liter tekočine za čiščenje stekla ne bo odveč. Pred odhodom je pametno preveriti prevoznost cest na območju, kamor smo namenjeni, na pot pa se odpravimo prej, saj bo vožnja trajala dlje. Tudi voznik in potniki naj bodo zimsko oblečeni, rezervoar pa naj bo poln.
AMZS inštruktor varne vožnje Brane Legan je pojasnil: »Zimska pnevmatika ima gumeno zmes, ki ostane prožna tudi pri nizkih temperaturah. Ker ima globlji profil, bolje odvaja vodo izpod tekalne površine, lamele na tekalni površini zagotavljajo boljši oprijem v snegu. Posebna gumena zmes pa ne zagotavlja boljšega oprijema le na snegu in ledu, temveč tudi na namočenih cestah. Zimska in letna pnevmatika sta si glede zmogljivosti enakovredni do sedmih stopinj Celzija, pri nižjih temperaturah pa letna pnevmatika izgublja oprijem, ker se ne more segreti. Pri vožnji z letnimi pnevmatikami je pri nizkih temperaturah zavorna pot precej daljša, pa tudi v ovinku bo vozilo prej zdrsnilo. Veliko vlogo imata tudi globina profila – ta naj bo vsaj štiri milimetre –, in pravilen tlak v pnevmatikah.«
Gume testirajo vsako leto
Blaž Poženel, odgovorni urednik Motorevije, je dodal, da »test zimskih pnevmatik AMZS poteka praktično vse leto. Zdaj že nekaj let zapored zimske pnevmatike v zimskih razmerah preizkušamo na severu Finske, kjer so najbolj stalne razmere, druge lastnosti pnevmatik, kot je funkcionalnost na suhi in mokri podlagi, pa na različnih poligonih po Evropi.« Letos je AMZS v sodelovanju s partnerji testiral 12 pnevmatik dimenzije 175/65 R14 in 16 pnevmatik večje dimenzije 205/55 R16.»Podrobne rezultate testa lahko preberete v Motoreviji in na spletni strani AMZS, bi pa posebej omenil tisto, kar iz tabel ni takoj razvidno. Razlika pri zaviranju na suhi cesti pri hitrosti 100 km/h je med najboljšo in najslabšo pnevmatiko znašala 5,4 metra, na mokri pa več kot 13 metrov. Pri kriteriju splavanja je najslabša pnevmatika splavala pri 68 km/h, najboljša pa pri 83 km/h. Pnevmatike se razlikujejo še po porabi goriva, velike razlike pa so tudi pri obrabi: z najboljšo pnevmatiko lahko prevozimo kar 40 odstotkov več kot z najslabšo.«
»Tisti, ki se veliko vozi po gorskih cestah, naj izbere pnevmatiko, ki je dobra za vožnjo v snegu, tisti, ki se veliko vozi po avtocesti, pa naj izbere pnevmatiko, ki je dobra za vožnjo na mokri podlagi.« Testi tudi dokazujejo, da so za vožnjo po snegu in ledu boljše ožje pnevmatike. Pri tem je Poženel opozoril na smernice v avtomobilski industriji, saj ima vse več vozil večja in širša kolesa. To je lahko ovira pri uporabi snežnih verig, zato svetuje, naj vozniki preverijo, za katere dimenzije pnevmatik ni mogoče uporabljati snežnih verig.
Zimske gume niso niso dovolj
»Bistvenega pomena je videti in biti viden,« je povedal Jurij Kočar, vodja servisa pri AMZS. To pomeni, da moramo vsa stekla očistiti tako z zunanje kot notranje strani. Preveriti je treba tekočino za stekla, metlice brisalcev, klimatsko napravo, tekočino za hlajenje motorja in akumulator. Ravno prazen akumulator, ki pri nižjih temperaturah ne zažene motorja, je še vedno eden najpogostejših razlogov za klic na pomoč, je povedal Kočar.Brane Legan je dodal še nasvet glede luči. Pri novejših vozilih pri uporabi dnevnih luči te v zadnjem delu avtomobila ne svetijo, a to pri slabši vidljivosti ni dobro, zato morajo vozniki v takih razmerah uporabiti zasenčene luči, saj jih bodo drugi le tako pravočasno opazili. Tudi meglenke je treba uporabljati pravilno – takrat ko je megla, sicer so moteča za druge voznike. Za volanom je treba pravilno sedeti in prilagoditi hitrost vožnje ter ustrezno varnostno razdaljo. Inštruktor varne vožnje na zasneženi in poledeneli cesti svetuje nežno speljevanje in zaviranje, enako velja za spreminjanje smeri.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
20:32
Prehranjujte se čuječe