Poglejte okoli sebe, lesne so zdravilne

Lesne gobe so zelo razvejana skupina gliv, ki se hranijo z lesom kot organskim materialom in s tem povzročajo razpadanje lesa ali trohnenje, kar pa ni gnitje, kot nekateri radi pomislijo. V ugodnih razmerah (vlažnem lesu in ustrezni temperaturi) se iz trosov razvije podgobje, ki prodre v notranjost in s pomočjo encimov razkraja sestavine lesa.

Veliko lesnih gob ni užitnih, med njimi pa so tudi izjeme, nekatere so zelo zdravilne in nekatere zelo užitne. Poglejmo nekaj zdravilnih, ki rastejo na lesu: svetlikava pološčenka (Ganoderma lucidum), pisana ploskocevka (Trametes versicolor), bezgova uhljevka (Auricularia-auricula judae), tudi bukov ostrigar (Pleurotus ostreatus) pa užitni nazobčanec (Lentinula edodes) in še precej drugih vrst, med njimi so nekatere užitne tudi surove, iz nekaterih drugih pa se pripravljajo zdravilni izvlečki, prahi, čaji ….
Danes bomo opisali nekaj vrst, ki so pri nas najpogostejše in jih opažamo vse leto na različnih vrstah dreves.

Bukova kresilka, Fomes fomentarius, je ena najbolj razširjenih lesnih gliv pri nas. Pozimi miruje, v toplem času pa začne rasti in se počasi povečuje. Zgornja, neplodna plast je rjavkasto sivkaste barve in z vidnimi polkrožnimi koncentrični pasovi. Zunanji pas je najmlajši prirasli pas. Spodnji del tvori luknjičasta trosovnica, ki raste v plasteh. Luknjice so majhne, sprva svetlo sivkaste, s starostjo postajajo rjavkaste in temnejše. Goba je parazit in raste na listnatem drevju. Čeprav ima gliva ime bukova, raste tudi na drugih listavcih. Na dvorišču smo imeli divji kostanj, ki je zbolel, na njem so se najprej naselile bukove kresilke in ga dobro izmolzle, ko se je nanj priselila še sploščena pološčenka, je kostanj dokončno vzel slovo.

Sploščena pološčenka, Ganoderma applanatum, je druga zelo pogosta lesna goba. Plodno telo je ploščato, do 50 (tudi do 70) cm široko in do 10 cm debelo, brazdasto in s kolobarji, rjavkaste barve in z belim robom. Površina je svetleča, včasih zaprašena, saj je posuta s kakavasto rjavimi trosi. Goba je lahko hud parazit, lahko pa tudi saprofit, saj se hrani tako na živih drevesih kot na odpadlih deblih in štorih različnih listavcev.

Smrekova kresilača, Fomitopsis pinicula, je naslednja pogosta lesna goba. Klobuk ima več vrst pasov različnih barv, na robu svetle rumenkaste barve, nato rumeno oranžne do rdečkasto rjave in pri korenu sive, skoraj črne barve. Luknjice trosovnice, ki je na spodnji strani, so majhne, najprej smetanaste barve, nato postanejo rjave. Goba raste vse leto na iglastih drevesih, deblih in štorih, najpogosteje na smrekah, tudi na jelkah, redko na borih.

V mojih koncih, kjer imamo okrog ribnikov precej vrb, je zelo pogosta in lepa goba vrbov plutač, Phellinus igniarius. Klobuk je precej debel, polkrožne oblike, površina je temno rjava do skoraj črna. Spodnji del je luknjičasta trosovnica, luknjice so goste in rjavkaste barve. Goba je parazit in saprofit, saj raste tako na živih drevesih kot na odpadlih deblih različnih vrst vrb. Pri nas raste krasen primerek na živem drevesu vrbe, ki je vsako leto večji in lepši. Ker grozi vrbi propad oziroma sekanje zaradi gradnje ceste, ga bo treba pravi čas odstraniti, posušiti in ga prikazati na kateri od naših gobarskih razstav.
Na lesu raste tudi modri skutovec, Postia caseia. Površina je polkrožne oblike, modre barve in z belim robom. Trosovnica je luknjičasta, luknjice goste, bele do sivo modre barve. Je zelo lepa goba, ki raste na štorih, odpadlih ali živih deblih iglavcev, od poznega poletja do jeseni. Je enoletna goba, ki po koncu sezone propade.