Pazite, da vam toplota ne uide iz hiše
Brez ustrezne izolacije nam toplota iz hiše uhaja na vse strani. Največ skozi streho in stene, pa skozi (slaba) okna in tudi skozi tla. Pri novogradnjah načrtovalci že upoštevajo ključna mesta, na katerih je treba upoštevati pravila preprečevanja toplotnih mostov in načrtujejo zrakotesni ovoj pri tleh ter učinkovito toplotno izolacijo na vseh drugih omenjenih mestih. Da bi ugotovili zrakotesnost in odkrili najslabše izolirana področja, se lahko odločimo za pregled s termokamero ali ventilatorjem (blower door test).
Kako deluje izolacija
Začetni ukrep za zmanjševanje potreb po ogrevanju ali hlajenju stavbe in posledično tudi prihranek pri stroških je menjava oken in vrat. A če nameravamo zamenjati tudi ogrevalni sistem (na primer z vgradnjo toplotne črpalke namesto kurilne peči), je vsekakor smiselno razmisliti tudi o toplotni izolaciji drugih delov hiše, od koder nam uhaja največ toplote. Ker ima gradbeni material, ki ga uporabljamo za konstrukcijo stavbnega ovoja (strehe, zunanjih sten, tal), preslabe toplotne lastnosti, da bi lahko samostojno opravljal tudi nalogo sodobne toplotne zaščite, to nalogo prevzemajo toplotni izolatorji. Gre za dodatne sloje enega ali več materialov majhne gostote oz. prostorninske teže z ustrezno nizko toplotno prevodnostjo.
Do 35 % toplote se izgublja skozi stene, 25 % skozi streho in 15 % skozi tla slabo izolirane stavbe.
Njihov osnovni namen je povečati toplotni upor oz. zmanjšati toplotni tok iz ogrevanega prostora v zunanjost. Pri tem velja osnovno pravilo: manjša je toplotna prevodnost in večja je debelina materiala, učinkovitejša je njegova toplotnozaščitna funkcija. Izolacijski material bo na omenjenih toplotnih mostovih ustvarjal zračni prostor – ker je zrak slab prevodnik toplote, pa ji bo tako preprečil, da bi prehajala skozi material. Več zraka torej vsebuje izolacija, bolj je učinkovita.
Kateri izolacijski material uporabiti
Na trgu je veliko izolacijskih snovi: mineralna volna ali izolacijski material z mineralnimi vlakni (kamena volna, steklena volna), mineralne izolacijske snovi (perlit, penasto steklo), izolacija iz umetne mase ali trde pene (ekspandirani polistirol EPS, ekstrudirani polistirol XPS, poliuretan), izolacijske snovi iz obnovljivih virov (celuloza, konoplja, les) …
Toplotna izolacija sten fasade se praviloma vgrajuje na zunanji strani, največkrat so za to najbolj primerne plošče iz EPS (stiropor) ali mineralne volne, ki se prilepijo neposredno na fasado. Plošče izvajalci prekrijejo še s posebno armirno mrežo, ki varuje material pred poškodbami in poveča odpornost pred udarci. Izolacijski sloj tako tudi varuje gradbeno ogrodje pred temperaturnimi nihanji, vlago in plesnijo.
Pomembno je prezračevanje
Ko omejimo vse toplotne izgube in poskrbimo za optimalno delovanje nizkoenergijskih ogrevalnih sistemov, pa ugotovimo, da vseeno moramo zračiti notranje življenjske prostore. Zanimivo, da kar 60 odstotkov izgub ustvarimo prav s prezračevanjem z odprtimi okni. Da bi jih omejili, ne zračimo dovolj, kar pa ima lahko neprijetne posledice za naše zdravje. Zato je zlasti v novogradnjah vse bolj priporočljiva izbira sistema za avtomatsko rekuperacijsko prezračevanje.
Za vgradnjo toplotne izolacije fasade, strehe ali tal lahko pridobite tudi subvencijo Eko sklada, in sicer 12 evrov/m² oz. do 20 % priznanih stroškov naložbe.
»Dobra toplotna izolacija preprečuje uhajanje toplote in zraka skozi stene, streho in okna. To pomeni, da se zrak v notranjosti hiše manj izmenjuje s svežim zunanjim zrakom. Prezračevalni sistem omogoča dovod svežega zraka v hišo, kar je ključno za zdravje in udobje prebivalcev. Zračenje je nujno za odstranjevanje vlage, ki se nabira v notranjosti hiše zaradi kuhanja, prhanja, likanja, sušenja perila in drugih dejavnosti. Čezmerna vlaga lahko povzroči plesni, kar lahko vodi v težave z zdravjem,« poudarjajo strokovnjaki iz podjetja Airabela, ki je uvoznik in distributer prezračevalnih sistemov SIKU v Sloveniji. Prezračevalni sistem namreč omogoča redno dovajanje svežega zraka in odstranjevanje onesnaževalcev, kar lahko zmanjša koncentracijo škodljivih snovi, kot so ogljikov dioksid, vonjave, prah, alergeni in kemikalije. Dokazano je tudi, da slaba kakovost zraka povzroči utrujenost, zmanjšano sposobnost koncentracije in druge težave, medtem ko svež zrak iz prezračevalnih sistemov lahko izboljša udobje in produktivnost stanovalcev.
*Besedilo je bilo objavljeno v tiskani izdaji tematskih oglasnih strani Ogrejmo se.
