NAJBOLJŠI PRIJATELJI
Pasja kuga
Pasja kuga je virusna bolezen, ki povzroča hudo obolenje pri psih, lisicah in volkovih, prizadene pa lahko tudi bele dihurje in v redkih primerih mačke.
Odpri galerijo
Za preventivo je ključno cepljenje. FOTO: Osebni arhiv
Virus spada v družino paramiksovirusov, kamor uvrščamo tudi tiste, ki povzročajo človeške ošpice in mumps. Pri divjih živalih je klinična slika zelo podobna steklini. Med hišnimi živalmi bolezen poleg psov lahko prizadene mačke, vendar redko in cepiva med priporočljivimi zanje ni. Lahko pa zbolijo beli dihurji, zato se tudi zanje, še posebno če živijo v skupnem gospodinjstvu s psi ali imajo zunanji dostop, priporoča cepljenje. Cepivo je enako pasjemu proti kužnim boleznim, vendar se cepi v polovičnem odmerku.
Virus pri psih se lahko klinično kaže v zelo širokem spektru, od skoraj nezaznavnih sprememb do blagih respiratornih motenj, podobnih kužnemu kašlju, pa vse do hude pljučnice z bruhanjem, krvavo drisko in hitrim poginom. V najbolj tipični obliki se bolezen začne z gostim gnojnim izcedkom iz oči, ki mu sledijo povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, kašelj, utrujenost in zmanjšan apetit, lahko tudi bruhanje. Obolenje hitro napreduje do živčnega sistema, kjer povzroča živčne motnje, kot so kroženje, nagnjenost glave, konvulzije, nenadzorovano slinjenje, epileptični napadi in tudi delna ali popolna paraliza telesa. Med značilnostmi bolezni sta še odebelitev in zatrditev blazinic na nogah.
Okužba se širi kapljično, običajno z izcedki. Med posameznimi živalmi se lahko prenaša v skupnih posodah za hrano in vodo. Okuženi virus izločajo celo več mesecev, prenaša pa se tudi z mame na mladičke že med brejostjo skozi posteljico.
Če sumimo na stik z okuženo živaljo, psa ob prvih znakih bolezni takoj odpeljemo k veterinarju. Takojšnje zdravljenje še pred pojavom drugih kliničnih znakov mu omogoči najboljše možnosti za ozdravitev.
Zdravljenje pasje kuge je simptomatsko, kar pomeni, da živali lajšamo simptome in skrbimo, da ne dehidrira. Uspeh zdravljenja je slab, saj bolezen v večini primerih hitro napreduje v živčno obliko, ki ni ozdravljiva. V določenih primerih lahko živali bolezen prebolijo, vendar se pogosto vrne z živčnimi znaki pozneje v življenju. Ključna je izolacija bolne ali sumljive živali, saj je prenos hiter in enostaven. Če je zbolel pes, ki živi v gospodinjstvu z več živalmi, je potrebna izolacija vseh, tudi če ne kažejo znakov bolezni.
Za preventivo je ključno cepljenje, zato pri veterinarju preverimo, ali je naš kuža zaščiten.
Pasja kuga je ena od komponent cepiva proti kužnim boleznim, ki poleg kuge zajemajo vakcino proti pasjemu infekcijskemu hepatitisu, kužnemu kašlju, parvovirozi in mišji mrzlici. Cepivo spada med ključna že pri mladičih, saj vse naštete bolezni najpogosteje prizadenejo te, seveda pa se lahko pojavijo tudi pri odraslih, necepljenih psih. Mladičke se prvič cepi v starosti 6 do 8 tednov, nato še dvakrat do starosti 16 tednov v razmiku 3 do 4 tednov. Obnovitveni odmerek cepiva sledi pri enem letu, nato pa na dve. Cepljenje proti kužnim boleznim, v nasprotju s tistim proti steklini, ni zakonsko obvezno. Poudariti je treba tudi, da cepljene živali sicer lahko zbolijo, vendar je bolezen blaga in mine hitro, pri necepljenih pa hitro napreduje do pogina.
* Urška Škufca je dr. vet. med.
Znaki
Virus pri psih se lahko klinično kaže v zelo širokem spektru, od skoraj nezaznavnih sprememb do blagih respiratornih motenj, podobnih kužnemu kašlju, pa vse do hude pljučnice z bruhanjem, krvavo drisko in hitrim poginom. V najbolj tipični obliki se bolezen začne z gostim gnojnim izcedkom iz oči, ki mu sledijo povišana telesna temperatura, izcedek iz nosu, kašelj, utrujenost in zmanjšan apetit, lahko tudi bruhanje. Obolenje hitro napreduje do živčnega sistema, kjer povzroča živčne motnje, kot so kroženje, nagnjenost glave, konvulzije, nenadzorovano slinjenje, epileptični napadi in tudi delna ali popolna paraliza telesa. Med značilnostmi bolezni sta še odebelitev in zatrditev blazinic na nogah.
Okužba se širi kapljično, običajno z izcedki. Med posameznimi živalmi se lahko prenaša v skupnih posodah za hrano in vodo. Okuženi virus izločajo celo več mesecev, prenaša pa se tudi z mame na mladičke že med brejostjo skozi posteljico.
Uspeh zdravljenja slab
Če sumimo na stik z okuženo živaljo, psa ob prvih znakih bolezni takoj odpeljemo k veterinarju. Takojšnje zdravljenje še pred pojavom drugih kliničnih znakov mu omogoči najboljše možnosti za ozdravitev.
Zdravljenje pasje kuge je simptomatsko, kar pomeni, da živali lajšamo simptome in skrbimo, da ne dehidrira. Uspeh zdravljenja je slab, saj bolezen v večini primerih hitro napreduje v živčno obliko, ki ni ozdravljiva. V določenih primerih lahko živali bolezen prebolijo, vendar se pogosto vrne z živčnimi znaki pozneje v življenju. Ključna je izolacija bolne ali sumljive živali, saj je prenos hiter in enostaven. Če je zbolel pes, ki živi v gospodinjstvu z več živalmi, je potrebna izolacija vseh, tudi če ne kažejo znakov bolezni.
Ne glede na sorodnost nekaterim nevarnim človeškim virus pasje kuge za ljudi ni nevaren.
Preventiva
Za preventivo je ključno cepljenje, zato pri veterinarju preverimo, ali je naš kuža zaščiten.
Pasja kuga je ena od komponent cepiva proti kužnim boleznim, ki poleg kuge zajemajo vakcino proti pasjemu infekcijskemu hepatitisu, kužnemu kašlju, parvovirozi in mišji mrzlici. Cepivo spada med ključna že pri mladičih, saj vse naštete bolezni najpogosteje prizadenejo te, seveda pa se lahko pojavijo tudi pri odraslih, necepljenih psih. Mladičke se prvič cepi v starosti 6 do 8 tednov, nato še dvakrat do starosti 16 tednov v razmiku 3 do 4 tednov. Obnovitveni odmerek cepiva sledi pri enem letu, nato pa na dve. Cepljenje proti kužnim boleznim, v nasprotju s tistim proti steklini, ni zakonsko obvezno. Poudariti je treba tudi, da cepljene živali sicer lahko zbolijo, vendar je bolezen blaga in mine hitro, pri necepljenih pa hitro napreduje do pogina.
* Urška Škufca je dr. vet. med.
V nevarnosti tudi naši psiBolezen je v Sloveniji zaradi dobre precepljenosti v preteklosti bolj ali manj neznana, vendar se še vedno pojavlja. Na Balkanu je še vedno pogosta, zadnja poročila o pojavu pasje kuge pa so v sosednji Italiji. V pokrajini Furlaniji - Julijski krajini so jo opazili pri lisicah, ko so jo med rednim pregledom poginulih ugotovili kot vzrok. Pokrajina meji na Slovenijo, lisice lahko prosto prehajajo na našo stran, kar pomeni, da so v nevarnosti tudi naši psi. Pri lisicah so najbolj izraziti znaki obolenja slinjenje, pomanjkanje strahu pred človekom ter motnje v delovanju živčevja (nekoordinirana hoja, videz pijanosti).
V pokrajini Furlaniji - Julijski krajini so bolezen opazili pri lisicah. FOTO: Guliver/Getty Images
