VREME
Na svidenje, mokrota
Zelo svežih juter se nismo znebili vse do konca meteorološke pomladi.
Odpri galerijo
Zaradi pogostih padavin in prenizkih temperatur je košnja motena. FOTO: Getty Images
Z nekaj sončnimi žarki in več toplote smo vstopili v meteorološko poletje. Slovo od meteorološke pomladi je bilo zelo jokavo: dež, nevihte, plohe, ponekod tudi toča so bile stalnice v maju. V Ljubljani je v zadnjem pomladnem mesecu padlo več kot 200 mm dežja, kar je 2,4-krat več, kot je običajno za maj, skrajni severozahod je ponekod dobil skoraj trikrat več dežja kot v povprečju, Rateče čez 300 mm.
Okoli dvakrat več je bilo dežja v večjem delu Slovenije, najmanjši je bil odklon na Goriškem in v JV Sloveniji, vendar še vedno krepko nad povprečjem. Pogled na visokogorje nam ponuja belo podobo, saj je še vedno pod snegom, na Kredarici je v tem času še več kot pet metrov snega, kar je rekordno veliko. Običajno tudi v visokogorju ob koncu maja poteka izrazito taljenje snežne odeje, v letošnjem letu pa višina snega še vedno narašča. Ta še vedno leži tudi na planotah in v senčnih delih sredogorja.
Zelo svežih juter se nismo znebili vse do konca meteorološke pomladi, celo zadnji dan so se temperature ponekod še vrtele okrog ničle. Značilnost letošnjega maja je bil primanjkljaj toplote, prevladovale so podpovprečne temperature zraka, ki so bile za vsaj 2 °C nižje od primerljivih dolgoletnih temperatur. Vsota efektivnih temperatur zraka, ki predstavljajo mero za akumulirano toploto, je za april in maj, ko začne razvoj glavnina vegetacije, nižja od povprečja.
Na primer nad pragom 10 °C, ki označuje rastne premike pri vinski tri ali koruzi, je vsota od začetka aprila skoraj enkrat nižja od povprečja. V osrednji Sloveniji je ta le 142 °C, običajno 230 °C, podobno tudi drugod. Nižje od povprečja so vsote tudi na letni ravni, to pomeni od 1. januarja. Posledično zamuja fenološki razvoj tako negojenih rastlin kot poljščin za najmanj 10 dni. Na primer črni bezeg, indikatorska rastlina za začetek fenološkega zgodnjega poletja, šele začenja cveteti v osrednji Sloveniji, običajno v tem delu zacveti v drugi dekadi maja, ob toplih pomladih pa še prej.
Zamuja tudi razvoj trav, ki običajno latijo v zadnji tretjini aprila, letos v večini v prvi tretjini maja; če je vreme toplo, lahko preidejo v cvetenje v nekaj dneh. Letos trave v latju še kar čakajo ugodnejših temperatur, cvetijo le na toplejših območjih. Motena je košnja, zaradi pogostih padavin in prenizkih temperatur. Šele v preteklem tednu je bilo nekaj primernih dni, a le za spravilo za silažo, za spravilo suhe krme pa so bile temperature prenizke. Temperature okoli 20 °C ali nižje niso dovolj za uspešno hitro sušenje in spravilo.
Nadpovprečno je število deževnih dni in nadpovprečna mesečna količina padavin, tla so bila pogosto preveč zasičena z vlago, kar je onemogočalo dela na polju. Najbolj drastično je vplivalo na setev koruze, ki kasni po obsegu posejanih polj in fenološkem razvoju. Vznik zamuja, konec maja so posevki ob običajnem terminu setve, tj. v zadnji dekadi aprila, že v fenološki fazi tretjega lista in čez.
Po poročanju Čebelarske zveze Slovenije letos poleg že tako slabega stanja, ki ga je povzročila pozeba, nagaja čebelarjem še vreme, ki ne omogoča koriščenja virov, ki jih narava ponuja. Čeprav akacija v višjih legah goriškega in koprskega območja in območja Brd cveti, donosov ne beležijo. Preostali del države je zaradi pozebe v fazi rasti sekundarnih poganjkov; cvetnih nastavkov je pri teh rastlinah občutno manj. Javor je na nižjih legah začel cveteti. Cvetov je letos veliko manj kot lani.
Tudi na lipi in lipovcu opažajo slabše stanje kot lani. Glede na letošnje hladnejše vreme je tudi razvoj rastlin poznejši, zato pričakujejo začetek cvetenja lipe med 10. in 15. junijem, lipovcapa med 20. in 25. junijem. Pozeba je močno prizadela tudi kostanjeva drevesa, predvsem je to opazno v južnem delu države, kjer je bila najhujša glede na razvoj rastlin. Čebelarska zveza Slovenije poziva čebelarje, naj poskrbijo za zadostno količino hrane v čebeljih družinah, njihove potrebe so velike, tudi do 0,70 dag na dan.
Črni bezeg osrednji Sloveniji običajno zacveti v drugi dekadi maja, ob toplih pomladih pa še prej. FOTO: Zbynek Pospisil/Getty Images
Premalo toplote
Zelo svežih juter se nismo znebili vse do konca meteorološke pomladi, celo zadnji dan so se temperature ponekod še vrtele okrog ničle. Značilnost letošnjega maja je bil primanjkljaj toplote, prevladovale so podpovprečne temperature zraka, ki so bile za vsaj 2 °C nižje od primerljivih dolgoletnih temperatur. Vsota efektivnih temperatur zraka, ki predstavljajo mero za akumulirano toploto, je za april in maj, ko začne razvoj glavnina vegetacije, nižja od povprečja.
Na primer nad pragom 10 °C, ki označuje rastne premike pri vinski tri ali koruzi, je vsota od začetka aprila skoraj enkrat nižja od povprečja. V osrednji Sloveniji je ta le 142 °C, običajno 230 °C, podobno tudi drugod. Nižje od povprečja so vsote tudi na letni ravni, to pomeni od 1. januarja. Posledično zamuja fenološki razvoj tako negojenih rastlin kot poljščin za najmanj 10 dni. Na primer črni bezeg, indikatorska rastlina za začetek fenološkega zgodnjega poletja, šele začenja cveteti v osrednji Sloveniji, običajno v tem delu zacveti v drugi dekadi maja, ob toplih pomladih pa še prej.
Trave čakajo kosce
Zamuja tudi razvoj trav, ki običajno latijo v zadnji tretjini aprila, letos v večini v prvi tretjini maja; če je vreme toplo, lahko preidejo v cvetenje v nekaj dneh. Letos trave v latju še kar čakajo ugodnejših temperatur, cvetijo le na toplejših območjih. Motena je košnja, zaradi pogostih padavin in prenizkih temperatur. Šele v preteklem tednu je bilo nekaj primernih dni, a le za spravilo za silažo, za spravilo suhe krme pa so bile temperature prenizke. Temperature okoli 20 °C ali nižje niso dovolj za uspešno hitro sušenje in spravilo.
Fenološki razvoj tako negojenih rastlin kot poljščin zamuja za najmanj 10 dni.
Nadpovprečno je število deževnih dni in nadpovprečna mesečna količina padavin, tla so bila pogosto preveč zasičena z vlago, kar je onemogočalo dela na polju. Najbolj drastično je vplivalo na setev koruze, ki kasni po obsegu posejanih polj in fenološkem razvoju. Vznik zamuja, konec maja so posevki ob običajnem terminu setve, tj. v zadnji dekadi aprila, že v fenološki fazi tretjega lista in čez.
Vreme nagaja čebelarjem
Po poročanju Čebelarske zveze Slovenije letos poleg že tako slabega stanja, ki ga je povzročila pozeba, nagaja čebelarjem še vreme, ki ne omogoča koriščenja virov, ki jih narava ponuja. Čeprav akacija v višjih legah goriškega in koprskega območja in območja Brd cveti, donosov ne beležijo. Preostali del države je zaradi pozebe v fazi rasti sekundarnih poganjkov; cvetnih nastavkov je pri teh rastlinah občutno manj. Javor je na nižjih legah začel cveteti. Cvetov je letos veliko manj kot lani.
Čebelarji morajo poskrbeti za zadostno količino hrane v čebeljih družinah.
Tudi na lipi in lipovcu opažajo slabše stanje kot lani. Glede na letošnje hladnejše vreme je tudi razvoj rastlin poznejši, zato pričakujejo začetek cvetenja lipe med 10. in 15. junijem, lipovcapa med 20. in 25. junijem. Pozeba je močno prizadela tudi kostanjeva drevesa, predvsem je to opazno v južnem delu države, kjer je bila najhujša glede na razvoj rastlin. Čebelarska zveza Slovenije poziva čebelarje, naj poskrbijo za zadostno količino hrane v čebeljih družinah, njihove potrebe so velike, tudi do 0,70 dag na dan.
