Lepotica ostrega vonja in žametnega videza

Žametnica, ki jo poznamo tudi pod imenom tagetes, izhaja iz Mehike in nekaterih drugih dežel Srednje in Južne Amerike, kjer so jo stara ljudstva pred prihodom španskih osvajalcev uporabljala v obredih čaščenja mrtvih. Pri nas kakšnega tovrstnega pomena nima, na vrtovih in balkonih jo gojimo kot okrasno pa tudi kot varovalno rastlino.

Poznamo številne vrste, okoli šestdeset so jih našteli botaniki, ločijo se predvsem po višini in obliki cvetov. Večina je nizkoraslih grmičastih, najvišje pa zrastejo celo do enega metra. Cvetovi so žarečih barv, rumeni in oranžni, ter različnih velikosti.
 

Enoletnica

Je enoletnica, ki jo sejemo ali sadimo spomladi. Če želimo sami vzgojiti sadike, seme že februarja sejemo v zaprtem prostoru. Na prosto sadimo ali sejemo maja, sadike bi morale biti velike okoli deset centimetrov. Med njimi naj bo vsaj petnajst centimetrov razdalje, za večje sorte še več. Vsekakor počakamo, da mine nevarnost zmrzali. Če ne bomo vestno pobirali odmrlih cvetov, se bo rastlina zasejala sama. Sicer pa žametnica cveti do pozne jeseni; rast novih cvetov spodbujamo z odstranjevanjem odcvetelih.

Žametnica ima rada sončne lege in toploto, vendar ne vročine, do 30 stopinj. Če jo gojimo v loncih, jo moramo redno zalivati, na dva ali tri dni, vodo ji v sušnem obdobju privoščimo tudi na vrtu. Sicer pa niti žametnica ni imuna proti boleznim, v vlažnem vremenu jo lahko napade plesen.
 

Najbolje med zelenjavo

Najbolje jo je saditi oziroma sejati povprek po vrtu, med zelenjavo, saj je dobra družba prenekaterim rastlinam, zlasti plodovkam in kapusnicam. Uspešno odganja uši pa tudi koloradski hrošč se je najraje izogiba. Radi jo imajo polži, zato jo lahko nasadimo kot vabo na obrobju gred –​ tako se bodo polži ustavili na njej in bodo prezrli ostale rastline. Žametnice so svojevrsten čistilec tal, saj odganjajo talne ogorčice, ki sicer napadajo jagode in peteršilj.

Odganjajo tudi druge podzemne zajedavce, ki napadajo gomoljnice in korenovke, izločajo namreč snov, ki škodljivce zmede, tako da ne najdejo svoje rastline. Če je zemlja močno okužena z glivičnimi obolenji in talnimi škodljivci, tagetes zasejemo na celotni gredi, jeseni, ko pomrzne, pa listno maso kar pustimo in jo bomo kasneje zadelali v tla. Če vas vse to ne prepriča, boste tagetes zasejali, ko slišite, da odganja voluharja, saj ta enostavno ne prenese vonja te lepe cvetlice. Resnici na ljubo niti nekaterim ljudem njen močan vonj ne ugaja, zato ji ponekod pravijo smrdljivka.


Žametnica ima še eno zanimivo lastnost, pomaga namreč v boju proti plevelom, na primer proti slaku, za katerega vrtnarji vedo, da je izjemno agresiven in se ga je težko znebiti. Po drugi strani privablja nekatere koristne žuželke, ki se hranijo s škodljivimi insekti, ter čebele opraševalke.