Kako dobro poznate te zloglasne mušnice?
V gozdu je trenutno precej mušnic, kot prvi se pojavljata podaljšana mušnica in rdečkasta mušnica (bisernica). Podaljšano mušnico (Amanita excelsa) je prvi opisal švedski mikolog Elias Magnus Fries leta 1821. V rod mušnic (Amanita) jo je uvrstil Paul Kummer leta 1871 in jo imenoval Amanita excelsa. Kasneje je imela še nekaj imen, npr. Amanita spissa (nekdaj čokata mušnica), danes pa se imenuje, kot se je imenovala prvotno. Specifični epitet excelsa je latinski pridevnik, ki pomeni dvignjen ali vzvišen, medtem ko spissa pomeni gosto ali natrpano in se sklicuje na goste lističe te gobe.
Ta precej velika siva do sivo rjava goba ima zelo spremenljiv videz, najpogosteje pa jo srečujemo v vseh vrstah gozdov po vsej Evropi. Klobuk ima premera od 5 do 15 cm. V mladosti je kroglasta, nato pa se razširi in razpre, rob je gladek. Površina je različnih odtenkov sive do sivo rjave, prekrita z belimi krpicami ali bradavicami, ki niso ostre, pogosto razporejenimi v koncentričnih krogih in ki jih dež lahko kaj hitro spere in je zato velikokrat gola.
Lističi so široki, beli in gosti. Mlajši primerki imajo lističe skrite pod kopreno, ki se z rastjo gobe trga in ostane kot obroček na betu. Ta je dolg od 5 do 12 cm, bel, čokat in valjast, spodaj malce gomoljast ampak brez ovojnice, vidni so obročki. Najprej je poln, nato počasi postaja votel. Zgoraj (nad obročkom) je navpično črtast, spodaj pa rahlo kosmičast. Na njem visi precej velik, bel in nažlebkan obroček.
Meso je belo, pod kožico rahlo sivkasto, z vonjem po surovem krompirju in z rahlim okusom po redkvici. Trosi so beli, zato je trosni prah bel, tudi lističi so beli. Barva trosov namreč da barvo lističem. Če so trosi rdečkasti, so tudi lističi rdečkasti (primer rdečelistke). Goba je užitna, zelo dobra in primerna za vse vrste jedi.
Raste od pomladi do jeseni v mešanih in iglastih gozdovih, v precejšnjih količinah in je precej razširjena. Nekateri nepoznavalci bi jo morda lahko zamenjali s panterjevo mušnico (Amanita pantherina), ki pa v tem trenutku še ne raste, vendar se bo prav gotovo kmalu pojavila. Zato nabiranja, če je ne poznate dobro, ne priporočamo, saj je v primeru zamenjave s panterjevo mušnico zastrupitev zelo huda. Zamenjava je možna tudi s pogojno užitno rdečkasto mušnico (Amanita rubescens), ki je vsa, od klobuka, krpic, beta, dnišča, mesa, rdečkasta, zato tudi takšno ime. Treba se je potruditi in spoznati obe vrsti, da ju bomo lahko ločili. Sama sem potrebovala več let, preden sem si upala gobo nabrati in jo zaužiti. Seveda pa je za spoznavanje gob potrebna kilometrina, videti gobe od njihove rane mladosti pa vse do dozorele in odrasle dobe. Tega se ne da naučiti čez noč, potrebna so leta, tako kot pri meni, nato sem nenadoma ugotovila, da sem za to svojo dejavnost porabila že več kot tri četrtine življenje. In ni mi žal! In še najvažnejše: nabirajte le tiste gobe, ki jih sami dobro poznate!
