GOBARJENJE

Če nismo vešči, se je tej gobi bolje izogniti

Rdečkasta mušnica je termično obdelana zelo dobra goba, ker pa jo lahko zamenjamo s strupenimi vrstami, se ji raje izogibajmo, če je ne poznamo.
Fotografija: Klobuk je rdečkast in s krpicami. FOTO: Ana Ivanovič
Odpri galerijo
Klobuk je rdečkast in s krpicami. FOTO: Ana Ivanovič

Rdečkasta mušnica (Amanita rubescens) je ena najpogostejših gob iz družine mušničark pri nas in v Evropi. Čeprav je termično obdelana užitna, celo dobra, jo lahko zamenjamo s strupenimi vrstami, zato bi se je morali neizkušeni gobarji izogibati. Raste v sožitju z iglavci, pa tudi z listavci, najdemo jo pravzaprav povsod.

To vrsto je leta 1797 poimenoval in opisal Christiaan Hendrik Persoon. Posebni epitet rubescens pomeni pordelost in se nanaša na spremembo barve iz bele v rožnato rdečo, ko je meso klobuka in beta prerezano ali poškodovano in izpostavljeno zraku.

Klobuk ima premer od 4 do 15 cm. Mlad je polkrožen in močno hrapav, kar so ostanki ovoja, kasneje se široko razpre in postane raven, včasih se celo zaviha navzgor. Z rastjo se hrapave pike razmikajo in postanejo kot velike krpe oz. bradavice. Površina je mlada rumenkasto rjavkasta, kasneje dobi rdeče odtenke in sčasoma postane rdečkasto do rumenkasto rjava. Na ranjenih mestih rdeči. Lističi trosovnice so beli, gosti in široki ter z vmesnimi manjšimi lističi. Ne segajo do beta. Tudi listi na ranjenih mestih rdečijo.

Mlada je polkrožne oblike. FOTO: Ana Ivanovič
Mlada je polkrožne oblike. FOTO: Ana Ivanovič

Bet je od 5 do 15 cm visok, lahko je tudi daljši, in 1 do 3 cm debel. Mlad je poln, kasneje postane votel. Je valjast, proti dnišču včasih odebeljen, v dnišču so vidni ostanki ovojnice v obliki obročev. Je bele do rjavkaste barve, na odebeljenem koncu vinsko rdeč. Na betu je viseče in na zgornji strani nažlebkano zastiralce oz. obroček. Meso je belo, nežno, na prerezu pordeči. Nima posebnega vonja in okusa. Trosni prah je bel, ker so trosi beli.

Strupena zamenjava

Raste pod iglavci in listavci, v mešanem gozdu, od pomladi do pozne jeseni. Je zelo pogosta goba.V nasprotju z mnogimi drugimi mušnicami bisernica na splošno velja za užitno gobo, če jo dobro prekuhamo, saj je znano, da v surovem stanju vsebuje hemolitični toksin in povzroča anemijo. Strupene spojine se s temeljitim prekuhavanjem uničijo. Goba je pri nas zato pogojno užitna, prekuhana pa primerna za vse vrste jedi, saj je precej milega okusa in ne pokvari denimo okusa mesa.

Velikokrat me kdo sprašuje, ali je treba bisernice olupiti. Jaz jih olupim, vendar iz preprostega razloga, ker se kožica pri kuhanji naguba in jed ni videti prav slastno. Odločitev seveda prepuščam vam.

Lističi so gosti, bet pa spodaj odebeljen. FOTO: Ana Ivanovič
Lističi so gosti, bet pa spodaj odebeljen. FOTO: Ana Ivanovič

Rdečkasto mušnico nekateri zamenjujejo s podaljšano mušnico (Amanita exelsa), slednja ima siv klobuk z velikimi sivkastimi krastami in cela goba ne spreminja barve. Bisernica pa na vseh koncih (klobuk, lističi, bet, meso) rdeči in je zato hitro prepoznavna. Možna je zamenjava tudi s strupeno panterjevo mušnico (Amanita pantherina), ki ne rdeči, ta zamenjava je bolj resna in nevarna, zato je potrebna previdnost pri nabiranju bisernic, če jih ne poznamo prav dobro.

Sicer pa za vse gobarje velja pravilo: nabirajte le tiste gobe, ki jih sami zelo dobro poznate! 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije