To pravi priznani nemški psihoterapevt o družinski zavesti
Nemški psihoterapevt Bert Hellinger, začetnik terapevtske tehnike 'postavitev družine', pravi, da si s svojimi biološkimi predniki delimo družinsko zavest. Opazil je, da lahko travme, kot so prezgodnja smrt staršev, sorojenca, otroka, zapustitev, zločin, samomor, močno vplivajo na celoten družinski sistem več generacij.
Taki pečati postanejo temelj delovanja družine, saj njeni člani nezavedno ves čas ponavljajo trpljenje iz preteklosti. Ker se ne zavedajo, da simptomi izhajajo iz predhodne generacije, ne znajo najti rešitve. Hellinger trdi, da ima vsakdo enako pravico pripadati družini in ni mogoče nikogar izključiti - niti deda alkoholika, mrtvorojenega brata, sosedovega otroka, ki ga je naš oče nehote povozil, splavljenih otrok …
»Če je nekdo prizadel, ubil ali izkoristil člana naše družine, ga je treba vključiti v naš družinski sistem, enako žrtev, ki so jo prizadeli naši družinski člani. Vanj spadajo tudi prejšnji partnerji naših starih staršev in staršev. Če družina nekoga izloči ali ne sprejme, lahko tako osebo predstavlja poznejši član z enako usodo in trpljenjem,« pravi.
Intenzivne ali nujne besede
Če so družinski člani trpeli, umrli v vojni ali povzročali nasilje, lahko podedujemo minsko polje travm. Toda ko dojamemo, od kod izvirajo naši strahovi in simptomi, se lahko odpremo za rešitve. Ko se delci pretekle travme izražajo v nas, za sabo puščajo namige v obliki čustveno nabitih besed in stavkov. Psihologi jim pravijo 'jedrni jezik', na katerem temelji odkrivanje vzrokov in lahko vključuje telesne občutke, vedenje, čustva, impulze, celo bolezni. Intenzivne ali nujne besede, ki jih uporabljamo za opisovanje najglobljih strahov, so naš jedrni jezik.
Slišimo jih lahko tudi v svojih pritožbah glede odnosov, zdravja, dela … Osredotočite se na težavo, ki vam krati občutek varnosti, miru, dobrega počutja. Katera je najgloblja in jo želite rešiti? Morda vas spremlja vse življenje. Kaj želite, da se spremeni?
Zapišite, kar se vam zdi pomembno. Morda se bojite, da se vam bo v prihodnosti zgodilo kaj strašnega. Če se ne spomnite ničesar, se vprašajte, kaj se lahko zgodi, če občutje ali težko stanje ne bo minilo. Nato izluščite bistvo, odkrijte ključno besedo. Premislite, ali je kdo v družini zagrešil zločin, za katerega ni bil kaznovan. Je bil kdo ustreljen? So bile ženske posiljene, imele splave, nasilne može?
Ko odkrijete zgodbo prednikov, lahko nevtralizirate energijski naboj dogodka tako, da si predstavljate pred sabo tistega, povezanega z izvirnim dogodkom. Povejte mu, da ste bili denimo na smrt prestrašeni, zdaj pa vidite, da strah ni vaš, da se zavedate, da mu prav nič ne pomaga, če ga nosite v sebi, vam pa tudi ne, in da veste, da si tega ne želi, da ga teži, ko vas vidi v stiski. Zato to stisko puščate pri njem in verjamete, da jo bo razrešil. Predstavljajte si ga pomirjenega, osvobojenega in srečnega. Začutili boste, da teža strahu začenja pojenjavati.
