Svet neposredno odseva naše čustveno stanje

Tokrat ne govorimo o karmi kot kozmičnem izravnalnem načelu pravičnosti, ki nas spremlja iz življenja v življenje in poravnava naše račune z drugimi, ampak o teoriji, da zunanji svet neposredno odseva naše notranje čustveno stanje.

V resnici se to dogaja vsakomur od nas, čeprav se tega ne zavedamo. Zakon takojšnje oziroma neposredne karme namreč pravi, da kadar smo v sebi mirni in zadovoljni, tudi v svoj svet privabljamo natanko take ljudi. Kadar pa smo živčni, vznemirjeni in sitni, se zdi, da se vsaka prodajalka spravlja na nas in nas spravlja ob pamet. Ko smo v negativnem čustvenem stanju, tako samodejno izberemo najdaljšo vrsto. Ko se vedemo kot žrtev, vedno najdemo svojega rablja, ki nam kruto in brez dlake na jeziku pove, kar nam gre, oziroma neusmiljeno verbalno udriha po nas. Vse, kar čutimo, se zrcali navzven in ljudje se podzavestno začnejo vesti tako, da odslikavajo naše stanje.

Neposredna karma pomeni, da se nam vrne, kar dajemo v svet, in to takoj. Proces se pospeši in ni treba čakati več življenj, da se pokaže. Načelo delovanja je podobno kot zrcalni odsev. Ne gre za zamisel, kar seješ, to boš žel v naslednjem življenju, ampak za načelo, kar vibriraš, to ustvariš.

Gre preprosto za to, da se začne vračati, kar v tistem trenutku vnašamo v svet. Toda ravno v tem se skriva ključ, kajti sami lahko izbiramo, kaj bomo sejali v tem hipu. Ne glede na preteklost in življenja pred tem se lahko v vsakem trenutku tega življenja odločimo, kaj bomo zasejali in želi.

Zgodovina karme

Še v Egiptu niso poznali karme v smislu, kot jo pojmujemo danes. Niso verjeli, da so sami odgovorni za tisto, kar se jim dogaja, ampak so posledice pripisovali volji bogov, demonov; na prve so se obračali tudi po pomoč in zaščito, kadar se jim je dogajalo kaj slabega.

Sčasoma se je začelo rojevati spoznanje o soodgovornosti v procesu vzroka in posledice, tesno ob tem pa tudi ideja o odpuščanju kot načinu izničenja slabe karme. Karma ne zagovarja kaznovanja na način, da hočemo, da drugi trpijo, gre za to, da se človek, ki nas je prizadel, nekaj nauči iz te izkušnje in v bodoče spremeni svoje ravnanje.
Če se torej maščevalno lotimo izravnave krivic, želimo druge ponižati, prizadeti ali jim škodovati, to namreč po načelu takojšnje karme takoj odzrcalimo nazaj nase in sami sebe ujamemo v ječo preteklosti, zamer in negativnosti. Bolečina, ki jo ohranjamo, namreč vztraja v našem življenju, ne pri drugem. S takim načinom nihče ničesar ne pridobi, pa tudi mi sami zapravimo priložnost za boljše življenje. Če človeku odpustimo, pa osvobodimo obe strani in gremo naprej.

Kako izničimo slabe posledice?

Neposredno karmo lahko omilimo tako, da se pomirimo, naravnamo na pozitivne misli in gojimo pozitivno in optimistično življenjsko držo. Kar najbolj se izogibamo krivdi, zameri, jezi, nestrpnosti, maščevalnosti in drugim negativnim stanjem, kajti zavedamo se, da bomo prav to takoj prezrcalili v svoje življenje. Kadar smo v naglici in nam gre vse narobe, ni treba počakati, da je tak ves dan in smo na koncu izčrpani. Že pri prvi oviri se ustavimo, zadihamo, se umirimo. Nikoli se vam ne mudi toliko, da si ne bi mogli vzeti minute, stopiti na stran od vrveža, zapreti oči, globoko vdihniti in si reči: »Vse je v redu. Vse bo v redu. Varna sem. Moj dan se gladko odvija. V mojem svetu je vse dobro.« In ko boste resnično začutili notranji mir, se bo tudi vaš prej hektični dan odvijal povsem drugače.

Potrudite se, da ne gojite zamer. Spuščajte in odpuščajte. Spravite iz sebe vse negativno, kar čutite do osebe, ki vas je prizadela. Presenečeni boste, ko se bo tako razpletlo, kar vas muči.