DOMAČA LEKARNA
Zdravil ne kopičimo
Doma je pametno imeti zlasti škatlico zdravil proti bolečinam in za zniževanje telesne temperature ter seveda tista, ki nam jih je predpisal zdravnik.
Odpri galerijo
Doma je modro imeti zdravila, s katerimi si pomagamo ob bolečinah in visoki temperaturi. FOTO: Guliver/Getty Images
Mnogi v domači lekarni nimajo kaj več od obližev in zdravil, ki so ostala od prejšnjih zdravljenj, nekateri pa zdravila, prehranska dopolnila in sanitetni material kopičijo, kot da bodo jutri odrezani od sveta.
Kaj in koliko je pametno imeti doma, smo povprašali na ljubljanski fakulteti za farmacijo. Izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač je najprej poudarila, da zdravi ljudje v prvi vrsti ne smejo pretiravati z zalogo zdravil v domači omari ter da jih morajo uporabljati razumno in odgovorno. »Zagotovo pa si lahko s tovrstno prvo pomočjo močno olajšamo življenje.«
Med zdravili je doma modro imeti antipiretike (za zniževanje povišane telesne temperature) in analgetike (za lajšanje bolečin). Običajno zadostujeta ena do dve škatlici teh zdravil na leto. »V domači lekarni naj bodo še zdravila za želodčne težave, zaprtje, alergije ali potovalno slabost, če nas pogosto pestijo tovrstne težave, če imamo dojenčka, pa še na primer zdravilni čaji za lajšanje trebušnih krčev. Založenost domače prve pomoči je seveda odvisna od posameznikovega starostnega obdobja, morebitnih kroničnih bolezni in tudi letnega časa. Zelo koristni so izdelki za zaščito pred soncem in piki žuželk ter celjenje ran.« Sogovornica glavno nevarnost prevelike zaloge zdravil vidi v pretečenih rokih uporabe, poleg tega se predvsem starejši v gori zdravil pogosto ne znajdejo, zato jih lahko napačno uporabijo – prevečkrat jih vzamejo ali zamenjajo.
Ob poslušanju reklam se zdi, da vsi potrebujemo najrazličnejša prehranska dopolnila. Kdo oziroma kdaj bi res moral poseči po njih? Prehranska dopolnila lahko razdelimo na dve skupini, pravi prof. dr. Samo Kreft. »V prvi skupini so tista, ki vsebujejo hranila, zlasti vitamine, minerale, esencialne maščobne kisline in esencialne aminokisline.
Uživanje prehranskih dopolnil iz te skupine je smiselno za ljudi, ki z normalno prehrano dobijo premalo nekaterih hranil. Z zdravo prehrano sicer načeloma dobimo dovolj vseh hranil, kdor pa se prehranjuje zelo enolično ali ima povečane potrebe po določenih hranilih, na primer nosečnice po folni kislini, jih lahko dobi tudi s prehranskimi dopolnili. Druga skupina prehranskih dopolnil vsebuje zdravilne rastline in ima bolj neposredne učinke na zdravje.«
V skladu z zakonodajo prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, pojasnjuje Kreft. »Če ima izdelek take učinke oziroma namen, mora biti registriran kot zdravilo. Nekatera prehranska dopolnila pa uspešno zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni. Težava je, ker proizvajalcem ni treba dati zatrjevanih učinkov v presojo neodvisnim državnim organom, zato se mora uporabnik pred nakupom sam zelo dobro informirati.«
Dr. Nina Kočevar Glavač poudarja, da je zdravila treba uporabljati razumno in odgovorno. FOTO: osebni arhiv
Kaj in koliko je pametno imeti doma, smo povprašali na ljubljanski fakulteti za farmacijo. Izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač je najprej poudarila, da zdravi ljudje v prvi vrsti ne smejo pretiravati z zalogo zdravil v domači omari ter da jih morajo uporabljati razumno in odgovorno. »Zagotovo pa si lahko s tovrstno prvo pomočjo močno olajšamo življenje.«
Posvet s strokovnjakom
Ali prehranska dopolnila jemljemo preventivno ali šele takrat, ko imamo težave? Jih lahko jemljemo sami od sebe ali se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom? Prehranska dopolnila lahko jemljemo tako preventivno kot kurativno, torej ko že imamo težave, pove dr. Nina Kočevar Glavač. Ker pa se pri prehranskih dopolnilih v nasprotju z zdravili ne moremo zanesti, da so prav vsa kakovostna in da njihova predstavitev ni zavajajoča, se je zelo pomembno posvetovati s strokovnjaki, farmacevti v lekarni, poudarja dr. Samo Kreft.
Ali prehranska dopolnila jemljemo preventivno ali šele takrat, ko imamo težave? Jih lahko jemljemo sami od sebe ali se je smiselno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom? Prehranska dopolnila lahko jemljemo tako preventivno kot kurativno, torej ko že imamo težave, pove dr. Nina Kočevar Glavač. Ker pa se pri prehranskih dopolnilih v nasprotju z zdravili ne moremo zanesti, da so prav vsa kakovostna in da njihova predstavitev ni zavajajoča, se je zelo pomembno posvetovati s strokovnjaki, farmacevti v lekarni, poudarja dr. Samo Kreft.
Med zdravili je doma modro imeti antipiretike (za zniževanje povišane telesne temperature) in analgetike (za lajšanje bolečin). Običajno zadostujeta ena do dve škatlici teh zdravil na leto. »V domači lekarni naj bodo še zdravila za želodčne težave, zaprtje, alergije ali potovalno slabost, če nas pogosto pestijo tovrstne težave, če imamo dojenčka, pa še na primer zdravilni čaji za lajšanje trebušnih krčev. Založenost domače prve pomoči je seveda odvisna od posameznikovega starostnega obdobja, morebitnih kroničnih bolezni in tudi letnega časa. Zelo koristni so izdelki za zaščito pred soncem in piki žuželk ter celjenje ran.« Sogovornica glavno nevarnost prevelike zaloge zdravil vidi v pretečenih rokih uporabe, poleg tega se predvsem starejši v gori zdravil pogosto ne znajdejo, zato jih lahko napačno uporabijo – prevečkrat jih vzamejo ali zamenjajo.
Prehranska dopolnila
Ob poslušanju reklam se zdi, da vsi potrebujemo najrazličnejša prehranska dopolnila. Kdo oziroma kdaj bi res moral poseči po njih? Prehranska dopolnila lahko razdelimo na dve skupini, pravi prof. dr. Samo Kreft. »V prvi skupini so tista, ki vsebujejo hranila, zlasti vitamine, minerale, esencialne maščobne kisline in esencialne aminokisline.
Uživanje prehranskih dopolnil iz te skupine je smiselno za ljudi, ki z normalno prehrano dobijo premalo nekaterih hranil. Z zdravo prehrano sicer načeloma dobimo dovolj vseh hranil, kdor pa se prehranjuje zelo enolično ali ima povečane potrebe po določenih hranilih, na primer nosečnice po folni kislini, jih lahko dobi tudi s prehranskimi dopolnili. Druga skupina prehranskih dopolnil vsebuje zdravilne rastline in ima bolj neposredne učinke na zdravje.«
Založenost domače lekarne je odvisna od posameznikovega starostnega obdobja, morebitnih kroničnih bolezni in tudi letnega časa.
V skladu z zakonodajo prehranska dopolnila niso namenjena zdravljenju ali preprečevanju bolezni, pojasnjuje Kreft. »Če ima izdelek take učinke oziroma namen, mora biti registriran kot zdravilo. Nekatera prehranska dopolnila pa uspešno zmanjšujejo tveganje za nastanek bolezni. Težava je, ker proizvajalcem ni treba dati zatrjevanih učinkov v presojo neodvisnim državnim organom, zato se mora uporabnik pred nakupom sam zelo dobro informirati.«
