Zdijo se nekaj samoumevnega, a stranišča rešujejo življenja

Driska je drugi najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od pet let; več jih umre samo zaradi pljučnice. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da se kar 90 odstotkov primerov driske da preprečiti s preprostimi ukrepi, kot so dostop do varne pitne vode in ustreznih sanitarij ter varne higienske navade, kot je umivanje rok z milom. Od leta 2013 vsakega 19. novembra zaznamujemo svetovni dan stranišč, da vsako leto znova opozarja na sanitarne razmere po svetu, ki še vedno predstavljajo precejšnjo težavo; letošnji poteka pod geslom Naredimo nevidno vidno.

V zadnjih desetletjih se je v Sloveniji stanje na tem področju zelo izboljšalo. FOTO: Serezniy/Getty Images

Toaletni prostori se zdijo nekaj samoumevnega, toda skoraj polovica človeštva nima ustreznih toaletnih prostorov, med njimi je na milijone (šoloobveznih) otrok, kar ne ogroža samo njihovega zdravja, izobraževanja in varnosti, ampak tudi njihovo prihodnost. Zdravniki so si enotni, da ima pomanjkanje stranišč lahko tudi smrtonosne posledice: zaradi diareje in nekaterih drugih bolezni umre skoraj 140.000 šolarjev, okoli 300.000 otrok pa zaradi bolezni, ki so posledica slabih sanitarij, umre še pred vstopom v šolo.

V Sloveniji v večini težav s stranišči ali njihovim pomanjkanjem ni, po podatkih statističnega urada se je v zadnjih desetletjih stanje na tem področju zelo izboljšalo. Podatki iz popisov prebivalstva in stanovanj leta 1971 kažejo, da je imelo stranišče v stanovanju 54 odstotkov prebivalcev, leta 2011 97 odstotkov, zdaj naj bi bil brez ustreznih sanitarij manj kot 1 odstotek prebivalstva.

Na svetu okoli 3,6 milijarde ljudi še vedno nima dostopa do stranišč, potrebo opravljajo na prostem. Urejene sanitarije, higiena in neiztrebljanje na prostem imajo poleg izboljšanja zdravja tudi širše ekonomsko-družbene koristi. Z izboljšanjem zdravja se znižajo zdravstveni izdatki in zmanjša število odsotnosti z dela zaradi bolezni. To je še posebej pomembno za najrevnejše, ki za preživetje opravljajo priložnostna dela. Bolezen zanje pomeni izpad dohodka in dodatne stroške zdravljenja.

Odsotnost od dela zaradi bolezni prizadene vso družino in jo pahne še globlje v revščino, s tem pa še bolj poveča izpostavljenost obolevanju in smrtnosti zaradi črevesnih bolezni. Slednje namreč bolj ogrožajo revne, zlasti pa podhranjene. In krog, v katerem osrednjo vlogo igrajo prav ustrezni toaletni prostori – ki jim včasih vseeno dajemo še premajhen pomen –, je sklenjen.