Z zdravili nad negativne simptome

Shizofrenijo prištevamo k skupini psihotičnih motenj, velja za eno najtežjih duševnih motenj. Zanjo je značilno, da imajo bolniki dve vrsti simptomov, pozitivne in negativne. Med pozitivne spadajo blodnje in halucinacije, negativni se kažejo kot pomanjkanje volje za socialne stike ali druge aktivnosti, pretirano poglabljanje v svoj notranji svet, skromna verbalna produkcija tako po količini kot tudi vsebini, odsotnost običajnega čustvenega odziva na dogodke v okolici. Medtem ko pozitivne simptome že od leta 1955 dokaj uspešno odpravljamo z zdravili, je bilo zdravljenje negativnih doslej izziv. »Z antipsihotičnimi zdravili večinoma uspemo pozitivne simptome povsem odpraviti ali vsaj bistveno ublažiti. Glede negativnih pa so ta zdravila praviloma bistveno manj učinkovita, lahko se celo zgodi, da se zaradi zdravljenja okrepijo. Zaradi odpornosti proti zdravljenju negativni simptomi pogosto bolj omejujejo bolnikovo funkcioniranje kot pozitivni. Uspešno zdravljenje negativnih simptomov, zlasti primarnih, je bilo doslej pri številnih bolnikih neuresničena potreba,« je na novinarski konferenci, ki je potekala ob seminarju Združenja psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu (SZD) povedal prim. Andrej Žmitek iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. Da dosedanja zdravila pri odpravljanju negativnih simptomov niso bila učinkovita, je potrdil tudi prof. Rok Tavčar z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani. Nekatera starejša zdravila naj bi celo nekoliko okrepila negativne simptome. Dosedanje zdravljenje teh je temeljilo predvsem na kombinaciji obstoječih zdravil, zlasti novejših antipsihotikov ter antidepresivov. Slednji so problematični, saj lahko pri bolnikih s shizofrenijo okrepijo pozitivne simptome, hkrati pa le malo vplivajo na negativne.

Velik napredek pri zdravljenju

Z napredkom znanja o mehanizmu nastanka negativnih simptomov in shizofrenije na splošno se je pokazalo, da imajo prednost zdravila, ki delujejo na poseben podtip dopaminskih receptorjev, receptorje D3. Ker do nedavnega zdravil, ki bi specifično oziroma selektivno delovala na te receptorje, sploh ni bilo na voljo, so bolnike zdravili z obstoječimi zdravili, je povedal profesor Tavčar. »Šele v zadnjem času se je pojavilo zdravilo kariprazin, katerega najpomembnejša značilnost je prav delovanje na te receptorje. To pomeni velik napredek glede na sedanje stanje, saj je po mnenju najpomembnejših mednarodnih strokovnjakov šele zdaj na voljo prvo učinkovito zdravilo za izboljšanje negativnih simptomov shizofrenije,« je dodal. Kot je povedal, je na voljo že veliko podatkov o učinkovitosti in varnosti kariprazina, tako v kratko kot tudi v dlje trajajočih raziskavah. »Zdravilo je varno in dobro prenosljivo, večina neželenih učinkov je enako pogosta kot pri placebu, ni bilo ugotovljenih nobenih nevarnih neželenih učinkov,« je poudaril. Ker je pri bolnikih s shizofrenijo pogosto slabo sodelovanje pri jemanju zdravil, deloma zaradi pomanjkanja uvida v potrebo po zdravljenju (bolniki se ne zavedajo, da so bolni), deloma pa zaradi neprijetnih neželenih učinkov dosedanjih zdravil, so zdravila, ki jih bolniki dobro prenašajo, izjemno dobrodošla. »Zdravila, ki jih bolje prenašajo, po navadi pomenijo boljše sodelovanje bolnikov pri zdravljenju. Zato lahko pričakujemo, da bo sodelovanje bolnikov, ki bodo jemali kariprazin, boljše kot pri prejšnjih zdravilih,« sklene prof. Rok Tavčar.