Telo ta vitamin potrebuje, preden zboli

D je edini vitamin, ki ga lahko biosintetizira tudi človeško telo, vendar je za to nujen zunanji dejavnik: ultravijolični žarki B, ki so del sončne svetlobe. A jeseni oziroma pozimi, ko UVB-svetlobe ni dovolj oziroma ta na območju Slovenije ni dovolj intenzivna, je edini vir vitamina D prehrana, pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko, zaskrbljen zaradi pomanjkanja vitamina D med slovenskim prebivalstvom, ki se je pokazalo ob epidemiji covida-19.

Varuje dihala

»V poletnem času se ob običajni izpostavljenosti sončnim žarkom v koži lahko sintetizira okrog 50 mikrogramov vitamina D na dan, ob čemer se v telesu naredi tudi nekaj zaloge, ki zadošča za kakšen mesec,« pojasnjuje sogovornik. »To področje smo v Sloveniji raziskali v okviru Nutrihealtha, ki sta ga omogočila Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in ministrstvo za zdravje. Ugotovili smo, da se pomanjkanje izrazito poveča novembra, stanje pa se začne izboljševati maja. V vmesnem obdobju bi bilo treba dovolj vitamina D zaužiti s prehrano, vendar pa je povprečen prehranski vnos pri večini prebivalcev zelo nizek. Mnogi zato vitamin D prehrani dodajamo, bodisi z obogatenimi živili bodisi prehranskimi dopolnili ali zdravili.«

Vitamin D smo v predcovidnem času poznali predvsem zaradi njegove pomembne vloge pri regulaciji absorpcije kalcija in fosforja iz prebavil. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, skupaj s kalcijem pri dojenčkih in malčkih pomaga pri razvoju in izgradnji kosti ter zob; pri otrocih preprečuje pojav rahitisa, pri odraslih pa prezgodnji pojav osteomalacije in osteoporoze. »Vendar pa je aktivni metabolit vitamina D vključen tudi v modulacijo ekspresije različnih genov in povečuje prirojeno imunost proti okužbam dihal,« pojasnjuje prof. dr. Pravst.

Z običajno prehrano zaužijemo le približno 3 µg. FOTO: Bit245, Getty Images

»Nesporno je, da je ustrezna preskrbljenost z vitaminom D pomembna za normalno delovanje imunskega sistema, zato nas je visoka prevalenca pomanjkanja v Sloveniji zelo zaskrbela, ko je prišlo do epidemije covida-19. V odsotnosti nacionalnih priporočil smo zato že 2020. pripravili začasna priporočila za nadomeščanje vitamina D za namene blaženja pandemije. Zelo posplošeno bi lahko povzel, da je za ugodnejši razplet bolezni očitno pomemben dejavnik ustrezna preskrbljenost z vitaminom D že ob okužbi, glede dodajanja po okužbi pa zaključki niso jasni. Razlog za to je tudi, da so se nekatere intervencije začele zelo pozno, ob zelo razviti bolezni. Vitamina D torej v nobenem primeru ni primerno obravnavati kot zdravila pri covidu-19 ali drugih okužbah, poskrbeti pa je treba, da ga ima telo dovolj, že preden zbolimo.«

V pisani paleti izdelkov se je težko odločiti za pravega, zato so na Inštitutu za nutricionistiko že pred časom izvedli obsežno raziskavo. Približno 13 odstotkov udeležencev je poročalo o dodajanju vitamina D v obliki zdravil, 87 odstotkov pa v obliki prehranskih dopolnil, pravi sogovornik: »Ker je pri zdravilih preverjanje vsebnosti aktivne učinkovine že del običajnega sproščanja serije zdravila na trg, smo se osredotočili le na prehranska dopolnila. V vzorčenje smo zajeli 24 najpogosteje uporabljanih izdelkov, ki smo jih kupili v redni prodaji in v njih določili količino vitamina D. Pri večini smo ugotovili ustrezno količino vitamina D, ki je bila znotraj intervala 80–150 odstotkov deklarirane vsebnosti. Na trgu smo našli tudi izdelke z nižjo ali višjo vsebnostjo vitamina D, o čemer smo obvestili inšpekcijske službe in proizvajalce. Rezultati kažejo na razmeroma dobro kakovost večine analiziranih izdelkov, vendar je treba opozoriti, da je naš vzorec zajel le najpogosteje uporabljane, zato rezultatov ni mogoče posploševati. Ugotovili smo tudi, da višja cena ni bila zagotovilo za višjo kakovost. Prav izdelek z najvišjo ceno je imel bistveno nižjo vsebnost vitamina D, kot je bila deklarirana.«