NA ZDRAVJE

Superjunak med minerali

Zaloge cinka v telesu niso velike, zato ga moramo nenehno vnašati z ustrezno prehrano.
Fotografija: Pravijo, da lahko skrajša trajanje prehlada. FOTO: Guliver, Getty Images
Odpri galerijo
Pravijo, da lahko skrajša trajanje prehlada. FOTO: Guliver, Getty Images

Niso zaman trditve, da je cink superjunak med minerali. Sodeluje namreč pri več kot 300 različnih reakcijah in vseh pomembnih procesih organizma, vse bolj pa mu priznavamo tudi dragoceno vlogo pri krepitvi imunskega sistema.

Kot pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko, je cink – v človeškem organizmu drugi najpogostejši mikroelement, takoj za železom – nepogrešljiv pri presnovi kislin in baz, makrohranil, maščobnih kislin, vitamina A ter ogljikovih hidratov, pri kognitivnih funkcijah, sintezi DNK, plodnosti in razmnoževanju, pri sintezi beljakovin, ohranjanju zdravih kosti, las, nohtov in kože ter vida, vzdrževanju normalne ravni testosterona v krvi, zaščiti celic pred oksidativnim stresom, delitvi celic in delovanju imunskega sistema.

Najdemo ga predvsem v hrani živalskega izvora, pa tudi v rastlinski, a njegovo absorpcijo pogosto motijo fitati iz polnozrnatih žit in nekaterih vrst zelenjave; ovira so lahko tudi zdravila, ki vsebujejo železo in kalcij, antibiotiki iz skupine tetraciklinov ter spojine s fosforjem. Največ ga vsebujejo ostrige in drugi morski sadeži, telečja jetra, piščančje prsi, ajda, goveje pleče, fižol češnjevec in sezam. 

Ženske ga potrebujejo 7 mg na dan, moški pa 10. FOTO: Guliver, Getty Images
Ženske ga potrebujejo 7 mg na dan, moški pa 10. FOTO: Guliver, Getty Images

Ženske in dekleta, starejša od 15 let, bi ga morale zaužiti 7 mg, moški in fantje, starejši od 15 let, 10 mg. Nosečnice in ženske, ki dojijo, imajo večje potrebe po tem mineralu, zato naj se o morebitnih prehranskih dodatkih posvetujejo z zdravnikom.

Boj proti prehladu

Pomanjkanje cinka je lahko posledica zmanjšane absorpcije iz prebavnega trakta zaradi bolezni prebavil, pojasnjujejo strokovnjaki, avtoimunske bolezni, kot je crohnova bolezen, ter kroničnega alkoholizma; kriv je seveda lahko tudi premajhen vnos ali uživanje prevelike količine živil, bogatih s fitini, denimo pri vegetarijancih in veganih. Težave se pokažejo kot izguba apetita, dermatitis, luščenje kože in nohtov ter slabša odpornost, pri hujšem pomanjkanju pa kot zmanjšana sposobnost okušanja, izpadanje las, driska in duševne motnje, tudi kot motnje v spolnem razvoju in zastoj rasti pri otrocih.

Kot pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko, zaloge cinka v telesu niso velike, zato ga moramo nenehno vnašati z ustrezno prehrano. Nanj nikar ne pozabimo v tem obdobju, ko se mrzlično otresamo vsakršnih viroz in sezonskih nadlog, na njegovo pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema je v svoji knjigi Kratek vodnik za dolgo življenje opozoril tudi David B. Agus, ameriški onkolog, ki pravi, da je cink celo učinkovitejši v boju proti prehladu kakor opevana ameriški slamnik ali vitamin C: »Če začutimo, da se nas loteva prehlad, denimo nas praska po žrelu, vzemimo cinkove pastile in jih počasi ližimo, da se topijo v ustih.«

A tudi tu velja previdnost: pri preveliki vnemi, da bi se otresli obolenja, mnogi namreč pretiravajo pri dodajanju tega minerala, kar lahko zmanjša zaloge bakra v telesu, zniža vrednost koristnega holesterola in – škodi imunskemu sistemu. Da si ne bi naredili medvedje usluge, se pred uživanjem prehranskega dopolnila posvetujemo s strokovnjakom. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije