DIHANJE
Spirometrija je dragocena preventiva
Priporočljiva je za vse, ki še ne čutijo težav pri dihanju, a se ne gibajo dovolj, za tiste, ki so med gibanjem zelo hitro zadihani, za kadilce in vse, ki imajo napade kašlja ali kakršne koli težave z dihanjem.
Odpri galerijo
Za kar najbolj natančne rezultate je pomembna pravilna izvedba. FOTO: Rosshelen/Getty Images
Spirometrija je izjemno pomembna in dragocena preiskava, pri kateri strokovnjaki izmerijo pljučni volumen in hitrost izdihanega zraka. Na podlagi meritev lahko sklepajo o različnih ovirah dihanja, kot sta zožitev dihalnih poti in ovirano širjenje prsnega koša pri dihanju, ter ločijo med simptomi pljučnih in srčnih bolezni. In kar je najpomembneje, s spirometrijo zelo zgodaj odkrivajo bolezensko dogajanje v dihalnih poteh, še preden bolnik sam začuti težave.
Konec junija je tradicionalno posvečen spirometriji, ki velja za osnovno preiskavo za zgodnje odkrivanje pljučnih bolezni, poznamo pa jo že več kot 150 let. Najpogosteje pokaže na astmo in kronično obstruktivno pljučno bolezen oziroma KOPB, z njo pa ni mogoče odkriti okvar pljučnih mešičkov.
»Spirometrija je osnovna preiskava oziroma meritev mehanike dihanja, s katero dobimo vpogled v maksimalno ventilatorno sposobnost celotnega dihalnega sistema, ne samo pljuč,« pojasnjuje prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Pravilna izvedba in interpretacija spirometrije omogočata zgodnje odkrivanje obstruktivnih pljučnih bolezni, napotitev na morebitne dodatne preiskave, npr. rentgen pljuč, in uvedbo ustreznega zdravljenja, še pojasnjuje prof. dr. Fležar in pristavlja, da spirometrija ni zahtevna, izvajajo jo ambulantno. Praviloma poteka le nekaj minut, med preiskavo pa bolnik v sedečem položaju po navodilih najprej globoko vdihne in nato skozi ustnik ves zrak izdihne v spirometer.
Spirometri so različnih oblik, merijo pretok zraka ali volumen izdihanega oziroma vdihanega zraka, pojasnjujejo pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije: »Nekateri so enostavni in merijo volumne, ki jih pri preiskavi izdihamo, drugi so sestavljeni iz natančnih in občutljivih senzorjev, ki merijo pretok zraka. Iz teh podatkov dobimo rezultate, s katerimi si poskušamo razjasniti problem, zaradi katerega je bil pacient napoten na preiskavo.«
Postopek je treba ponoviti najmanj trikrat. Spirometrija je neinvazivna in povsem varna, ne izvajajo pa je pri nekaterih stanjih, ki bi se lahko ob naprezanju poslabšala, denimo posegi na očeh, v prsnem košu ali trebušni votlini ter po srčni ali možganski kapi.
V Sloveniji je bolnikov s KOPB, ki najpogosteje nastane zaradi vdihanih delcev tobačnega dima, med 50.000 in 100.000. Bolezen je mogoče učinkovito obvladati, če jo odkrijejo na začetni stopnji, in prav spirometrija je tista najenostavnejša metoda, s katero izmerijo hitrost zraka v izdihu in kapaciteto pljuč ter z izsledki tudi dokažejo KOPB. Spirometrija, ki ji je stroka namenila 27. junij, je priporočljiva tudi za tiste, ki še ne čutijo težav pri dihanju, poudarjajo strokovnjaki, za vse tiste, ki se ne gibajo dovolj ali so pri telesni dejavnosti zelo hitro zadihani, za kadilce, ki še nimajo značilnih težav, in vse, ki imajo napade kašlja ali jih kdaj pesti oteženo dihanje.
Bolezni pljuč se namreč še vedno uvrščajo med vodilne vzroke smrtnosti na svetu, s preventivo pa bi lahko rešili marsikatero življenje.
Traja le nekaj minut
Konec junija je tradicionalno posvečen spirometriji, ki velja za osnovno preiskavo za zgodnje odkrivanje pljučnih bolezni, poznamo pa jo že več kot 150 let. Najpogosteje pokaže na astmo in kronično obstruktivno pljučno bolezen oziroma KOPB, z njo pa ni mogoče odkriti okvar pljučnih mešičkov.
Desetino kadilcev doleti KOPB. FOTO: Zhang Rong/Getty Images
»Spirometrija je osnovna preiskava oziroma meritev mehanike dihanja, s katero dobimo vpogled v maksimalno ventilatorno sposobnost celotnega dihalnega sistema, ne samo pljuč,« pojasnjuje prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Pravilna izvedba in interpretacija spirometrije omogočata zgodnje odkrivanje obstruktivnih pljučnih bolezni, napotitev na morebitne dodatne preiskave, npr. rentgen pljuč, in uvedbo ustreznega zdravljenja, še pojasnjuje prof. dr. Fležar in pristavlja, da spirometrija ni zahtevna, izvajajo jo ambulantno. Praviloma poteka le nekaj minut, med preiskavo pa bolnik v sedečem položaju po navodilih najprej globoko vdihne in nato skozi ustnik ves zrak izdihne v spirometer.
Neinvazivna in varna
Spirometri so različnih oblik, merijo pretok zraka ali volumen izdihanega oziroma vdihanega zraka, pojasnjujejo pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije: »Nekateri so enostavni in merijo volumne, ki jih pri preiskavi izdihamo, drugi so sestavljeni iz natančnih in občutljivih senzorjev, ki merijo pretok zraka. Iz teh podatkov dobimo rezultate, s katerimi si poskušamo razjasniti problem, zaradi katerega je bil pacient napoten na preiskavo.«
S spirometrijo zelo zgodaj odkrivajo bolezensko dogajanje v dihalnih poteh.
Postopek je treba ponoviti najmanj trikrat. Spirometrija je neinvazivna in povsem varna, ne izvajajo pa je pri nekaterih stanjih, ki bi se lahko ob naprezanju poslabšala, denimo posegi na očeh, v prsnem košu ali trebušni votlini ter po srčni ali možganski kapi.
V Sloveniji je bolnikov s KOPB, ki najpogosteje nastane zaradi vdihanih delcev tobačnega dima, med 50.000 in 100.000. Bolezen je mogoče učinkovito obvladati, če jo odkrijejo na začetni stopnji, in prav spirometrija je tista najenostavnejša metoda, s katero izmerijo hitrost zraka v izdihu in kapaciteto pljuč ter z izsledki tudi dokažejo KOPB. Spirometrija, ki ji je stroka namenila 27. junij, je priporočljiva tudi za tiste, ki še ne čutijo težav pri dihanju, poudarjajo strokovnjaki, za vse tiste, ki se ne gibajo dovolj ali so pri telesni dejavnosti zelo hitro zadihani, za kadilce, ki še nimajo značilnih težav, in vse, ki imajo napade kašlja ali jih kdaj pesti oteženo dihanje.
Redka pri nekadilcihKOPB je pri nekadilcih zelo redka, razvoj in napredovanje bolezni pri kadilcu pa lahko pospešijo tudi dejavniki iz delovnega ali bivalnega okolja, kot so prah in kemične snovi ter onesnaženost zraka. KOPB je bolezen vsakega desetega kadilca, povedo pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
Bolezni pljuč se namreč še vedno uvrščajo med vodilne vzroke smrtnosti na svetu, s preventivo pa bi lahko rešili marsikatero življenje.
