Slovenke svoje dojenčke dojijo

Z današnji dnem začenjamo svetovni teden dojenja, ki se mu vsako leto aktivno pridružujemo tudi v Sloveniji. Letošnja rdeča nit se glasi Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje, ki je, kot vemo, ključno za otrokovo in materino zdravje ter počutje.

»Znanstveno je potrjeno, da dojenje krepi otrokovo zdravje, njegove koristi so dolgoročne in so povezane tudi z dobrim zdravjem odraslega,« pojasnjuje dr. Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Ob dojenju otrok doživlja veliko ugodja, na materinih prsih se čuti varnega in sprejetega, v njenem naročju je v telesnem in očesnem stiku z njo, občuti njeno toplino in nežnost, kar je pomembno za njegov duševni razvoj.« Materino mleko pomaga otrokovemu imunskemu sistemu preprečevati številna vnetja, sladkorno bolezen, uravnavati prebavo in pomagati pri zdravem razvoju zobovja, dojenje pa materi pomaga neposredno po porodu, jo varuje pred osteoporozo, pomaga pri izgubi nabrane teže med nosečnostjo, zmanjšuje tveganje za razvoj raka dojk in jajčnikov, pomaga preprečevati sladkorno bolezen, zaradi krepitve vezi z otrokom že od prvih ur je manj dovzetna za tesnobo ali depresijo.



Da ne govorimo o praktični plati dojenja, ki je mnogo enostavnejše kakor hranjenje z mlečnim nadomestkom: materino mleko ne potrebuje nobene posebne priprave in pripomočkov, je kakovostnejše in ob tem še cenejše. A kljub vsem naštetim prednostim dojenje ni vedno samoumevno, zato je nujno, da ima vsaka mati na voljo ustrezne informacije in podporo ter po potrebi pomoč pri vzpostavljanju laktacije in dojenja. »V dneh, ko sta mama in dete v porodnišnici, so v pomoč zdravstveni strokovnjaki. Že prvi dan po prihodu domov pride na patronažni obisk medicinska sestra, ki materi svetuje in pomaga pri razreševanju vprašanj. Po pomoč se lahko obrne tudi na otrokovega pediatra in medicinsko sestro v pediatrični ambulanti,« pravi dr. Drglinova. V zgodbo mora biti tesno vpleten tudi oče, še posebno dobrodošle so prijateljice in sorodnice, ki s svojimi dobrimi izkušnjami pomagajo pri manjših izzivih, poudarja sogovornica in priporoča: »Ko se dojenje vzpostavlja, je zlata vredno, da je mama razbremenjena drugih družinskih obveznosti, zato se starši morajo vnaprej dogovoriti glede ustrezne razdelitve dela v družini. Dobrodošli so praktična pomoč v gospodinjstvu, ki jo ponudijo svojci in prijatelji, ali plačana pomoč, če si jo lahko privoščijo.«

Pohvala slovenskim materam

V prejšnjem stoletju je dojenje upadalo, med drugim zaradi učinkovitega trženja prilagojenega mleka za hranjenje dojenčkov, med letoma 1990 in 2000 pa se je število doječih mater znova povečalo. »Ugotavljamo, da velika večina mater v Sloveniji svoje dojenčke doji, a nekateri vidiki še niso skladni s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije. V Sloveniji je obdobje izključnega dojenja dokaj kratko, kar je povezano na primer z dvomom matere o kakovosti in količini lastnega mleka in s skrbjo, ali njen otrok dobi dovolj hrane,« pojasnjuje dr. Drglinova. Zdravstvena stroka priporoča izključno dojenje do zaključka šestega meseca otrokovega življenja. Po tej starosti naj starši pri otroku začno postopoma uvajati mešano prehrano. Kot ocenjujejo naši strokovnjaki, so slovenski starši po večini dobro ozaveščeni o pomenu dojenja, kljub temu pa se še vedno tu in tam pojavijo predsodki: »Na primer, da je treba dojenčka hraniti na določene ure ali da je količina mleka povezana z velikostjo dojk – nič od tega ne drži. Otroka naj mati vzame k prsim, ko kaže zgodnje znake lakote. Količina mleka, ki nastaja v prsih, se prilagaja otrokovim potrebam in ni odvisna od številke nedrčka!«

Vsekakor pa gre slovenskim materam pohvala, še sklene sogovornica: »Matere v Sloveniji so lahko zelo ponosne nase, ker se jih velika večina zaveda pomena dojenja in so pripravljene dojenčke polno dojiti in to tako dolgo, kot priporočajo zdravstveni strokovnjaki. Da bi se prakse polnega dojenja do zaključka otrokovih šestih mesecev uresničevale pogosteje, potrebujejo dodatne informacije in dobro takojšnjo podporo strokovnjakov in bližnjih. Z naklonjenostjo in obzirnostjo mimoidočih bodo ženske sproščeno dojile tudi zunaj doma, v parku ali v kavarni, na uradu ali na avtobusu – ko je otrok lačen, potrebuje materino naročje in dojke – in to takoj.«