NAVADE

Prinesejo dolgo življenje

Optimisti imajo manj težav in so na splošno srečnejši in mirnejši. Vsak dan poskrbimo za gibanje ter sprostitvene vaje.
Fotografija: Priporočljiva je kombinacija vaj za moč in aerobnih vaj. FOTO: Peopleimages/Getty Images
Odpri galerijo
Priporočljiva je kombinacija vaj za moč in aerobnih vaj. FOTO: Peopleimages/Getty Images

Čeprav na nekatere dejavnike nimamo vpliva, lahko vendarle marsikaj naredimo za zdravo in dolgo življenje. Za povprečnega posameznika imajo dnevne navade, ki jih imamo pod nadzorom, večji vpliv na zdravo dolgoživost kot genetika, menijo nekateri zdravniki.

Obstajajo znanstveni dokazi, da ohranjanje pozitivne naravnanosti pomaga živeti dlje in bolj zdravo. Optimisti imajo manj fizičnih in čustvenih težav, doživljajo manj bolečine, imajo več energije in so na splošno srečnejši in mirnejši. Optimizem dokazano krepi imunski sistem telesa, da se lahko bolje bori proti okužbi. Raziskave so pokazale, da ko si ljudje zavestno prizadevajo biti bolj optimistični, lahko to spremeni njihov odnos do življenja, optimizem lahko povečamo tudi z izražanjem občutkov hvaležnosti.

Če si zavestno prizadevamo biti bolj optimistični, lahko to spremeni naš odnos do sveta. FOTO: Peopleimages/Getty Images
Če si zavestno prizadevamo biti bolj optimistični, lahko to spremeni naš odnos do sveta. FOTO: Peopleimages/Getty Images

Številne raziskave povezujejo redno telesno dejavnost z daljšo življenjsko dobo. Morda je res težko začeti, a ko vadbo usvojimo, približno tri tedne traja, da jo ponotranjimo, bomo uživali v boljši energiji, spanju in razpoloženju, te koristi pa nas bodo dolgoročno motivirale, da bomo vadbo nadaljevali. Priporočljiva je kombinacija vaj za moč (dvigovanje uteži) in aerobnih vaj. Kdor šele začenja telovaditi, naj začne počasi, si zastavi skromne cilje in postopoma krepi vzdržljivost. Izberite vadbo, ki vam je všeč, pa naj bo to tek, kolesarjenje, plavanje ali joga.

Tudi zdrava prehrana lahko vpliva na življenjsko dobo, saj zmanjša tveganje za bolezni srca, raka in druge bolezni, povezane s staranjem. Debelost v srednjih letih poveča tveganje za demenco pozneje v življenju, zato zdrava prehrana varuje zdravje možganov, opozarjajo zdravniki. K počasnejšemu staranju prispevajo tudi maščobne kisline omega-3, ki jih najdemo v ribah in oreščkih, prav tako sadje in zelenjava. Pomembno je zmanjšati vnos predelane hrane in rafiniranih sladkorjev, saj to zmanjša tveganje nastanka sladkorne bolezni.

Ker kronični stres povečuje tveganje za demenco in težave s srcem, ga čim bolj zmanjšamo: meditacija in sprostitvene vaje prispevajo k dolgoživosti. Samo 10 minut meditacije na dan izboljša razpoloženje in okrepi kognitivne sposobnosti.

Pogoste kronične bolezni, kot sta visok krvni tlak in previsoka raven holesterola, povečujejo tveganje za bolezni srca in krajšo pričakovano življenjsko dobo. Omenjene bolezni je mogoče učinkovito blažiti z zdravili in zdravimi življenjskimi navadami, predvsem gibanjem in zdravo prehrano.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije