Poznate svoja znamenja? Redno jih pregledujte in zaradi spremembe obiščite zdravnika
Skoraj vsak človek ima materino znamenje, na njihov nastanek vplivajo hormonske spremembe ter izpostavljenost sončnim žarkom. Večina ni nevarnih in jih ni treba odstraniti, a mnogi ne vedo, kako ločiti nevarno znamenje od nenevarnega, ob iskanju informacij na spletu pa naletijo tudi na podatke o kožnem raku in postanejo zaskrbljeni.
V Združenju slovenskih dermatovenerologov (ZSD) svetujejo, da je posvet pri zdravniku potreben ob hitri spremembi pigmentnega znamenja ali nastanka nove lezije, ki raste ali se spreminja. Ker je preživetje boljše pri melanomih, ki so tanjši od 1 mm, je pomembno zgodnje odkrivanje, zato si enkrat na mesec sistematično preglejte vso kožo od glave do pet in vse vidne sluznice (pri delih telesa, ki jih ne moremo videti, naj pomaga
svojec).
ABCD
Na onkološkem inštitutu v Ljubljani pojasnjujejo, da so prvi znaki melanoma sprememba velikosti, oblike ali barve kožnega znamenja. Dobra preventiva zgodnjega odkrivanja melanoma je sistem ABCD(EF): A je asimetrija (rakasta znamenja so nepravilnih oblik), B so robovi (nejasni robovi znamenj), C je barva (več odtenkov rjave ali črne in ne le en odtenek rjave kot pri nerakastih znamenjih), D je premer (znamenja imajo pogosto premer več kot 5 milimetrov), E je elevacija – melanomske lezije so pogosto dvignjene nad raven kože.
Če opazite kakršne koli spremembe, takoj obiščite zdravnika. Zaradi dveh ali več omenjenih značilnosti gre lahko za melanom in ga je treba v celoti izrezati ter histološko opredeliti s pregledom pod mikroskopom. Samo en pregled pri zdravniku ali dermatologu seveda ne pomeni dolgoročne varnosti.
Ne v solarij
O morebitno nevarnih kožnih znamenjih večina razmišlja predvsem poleti, ko gremo na morje in smo v primerjavi z drugimi letnimi časi tudi najbolj izpostavljeni sončnim žarkom. Dermatologi opozarjajo, da bi se lahko večini melanomov izognili prav s krajšo izpostavljenostjo soncu. To pomeni, da moramo imeti pokrite čim več kože, kljub vročini nosimo dolge rokave, na glavo damo kapo, ki bo pokrila večji del glave in vratu, nosimo kakovostna sončna očala, na izpostavljene dele telesa pa nanesemo sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem.
Pri ljudeh, ki so že pred 30. letom redno uporabljali solarij, je malignega melanoma za 75 odstotkov več.
Dokazano je, da 60 odstotkov UV-sončnega sevanja prejmemo med 10. in 14. uro, zato se v tem času raje umaknimo v senco. Nedolžni niso niti solariji. »UV-sevanje solarijev ima enake škodljive vplive na zdravje kot naravno oziroma sončno UV-sevanje. Najbolj ogroženi so uporabniki s svetlo poltjo in mladostniki,« opozarjajo na NIJZ. In še, da so epidemiološke raziskave pokazale, da se je pri ljudeh, ki so že pred 30. letom redno uporabljali solarij, pojav malignega melanoma povečal za 75 odstotkov.
