Pomlad je tu, mi pa nejevoljni
Pomlad je tu, prinesla je daljše dneve, višje temperature, za nedeljo je napovedala še mučen premik ure: in čeprav bi se morali vsi že počasi predramiti iz zimske lenobnosti, večina kaže znake hude zaspanosti in nejevoljo. Spomladanska utrujenost je tegoba, ki vsako leto doleti mnoge: največkrat se pojavi konec marca in vztraja kakšen mesec, redko pa tudi dlje.
Najverjetnejši krivci hormoni
Spomladanska utrujenost na nekatere deluje naravnost razdiralno: ne le da so nenehno zaspani in brez energije, povrhu jih bolijo glava in sklepi, so razdražljivi in neučinkoviti na delovnem mestu ter pri vsakdanjih opravilih. Vzroki za spomladansko utrujenost še niso povsem raziskani, strokovnjaki pa v ospredje vendarle postavljajo porušeno hormonsko ravnovesje. Pozimi se zaloge serotonina oziroma hormona sreče izčrpajo in zavlada melatonin oziroma spalni hormon. Spomladi se začne razmerje med njima obračati, poveča se tudi tvorba endorfinov, estrogena in testosterona. Te spremembe lahko obremenijo naš organizem, kar občutimo kot utrujenost.
Uživajmo čim več sadja in zelenjave ter beljakovin.
Med druge vzroke strokovnjaki prištevajo temperaturna nihanja v spomladanskem času. Kot vemo, so jutra in večeri še vedno precej hladni, dnevne temperature pa že tako visoke, da lahko odvržemo vrhnja oblačila in se razvajamo na toplem soncu. Ob dvigu temperatur se žile razširijo in krvni tlak pade, kar se kaže kot utrujenost, pri nekaterih celo kot omotica. Za slabo počutje v zgodnji pomladi pa smo vsaj delno odgovorni tudi sami. Pomanjkanje gibanja, večji obroki in uživanje živil z več maščob in ogljikovih hidratov, zanemarjanje vitaminov in mineralov so lahko krivi za slabo telesno pripravljenost, s katero pričakamo daljše dneve, zato strokovnjaki opozarjajo, da se moramo proti spomladanski utrujenosti boriti vse leto. To pa pravzaprav pomeni, da ohranjamo zdrav življenjski slog z veliko gibanja, predvsem na svežem zraku, tudi mrzlem, zimskem. Med tistimi, ki se v tem času kar ne morejo postaviti na noge, so namreč v ospredju posamezniki, ki večino dneva presedijo in jim rekreacija niti najmanj ne diši. Prehranjujemo se z lahko hrano, s čim več sadja in zelenjave, pri tem ne smemo zanemariti beljakovin.
Spomladi se začne razmerje med serotoninom in melatoninom obračati.
Ob vztrajanju težav nikar ne omahujemo z obiskom pri zdravniku. Kljub očitnim znakom spomladanske utrujenost se lahko v ozadju skrivajo tudi slabokrvnost, bolezni ščitnice, depresija, fibromialgija in nosečnost.
