KAJENJE

Odraščanje brez tobaka

Med tobačnimi izdelki je vse več aromatiziranih in po videzu privlačnejših, s čimer poskuša industrija pritegniti predvsem mladostnike.
Fotografija: Mladostnike je treba poučiti, kako se postaviti po robu marketinški manipulaciji. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Mladostnike je treba poučiti, kako se postaviti po robu marketinški manipulaciji. FOTOGRAFIJE: Guliver/Getty Images

Nihče se ne rodi s potrebo po nikotinu. Umetno jo ustvarja tobačna industrija s svojimi marketinškimi akcijami in iz nje kuje ogromne dobičke. Ko enkrat zasvojijo mladega človeka, bo ta sam nosil denar industriji, do svoje prezgodnje bolezni in smrti, opozarjajo letos na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob dnevu brez tobaka, ki mu tradicionalno posvečamo zadnji majski dan.


Zavajanje industrije

Mladostnike je treba ozavestiti o zavajanju industrije in njenem mogočnem vplivu ter jih podučiti, kako se postaviti po robu marketinškemu prepričevanju, med katerim je vse pogosteje zaslediti celo navedbe, da so nekateri izdelki manj škodljivi in zaradi dodanih arom in zanimive oblike privlačnejši, za promocijo pa se pogosto zatekajo k vplivnežem na družabnih omrežjih, v filmih, glasbeni industriji in televiziji. Po oceni SZO v Evropi kadi približno 14 odstotkov fantov med 13. in 15. letom starosti, to je 2,2 milijona. V isti starostni skupini kadi 11,5 odstotka deklet, torej 1,7 milijona. V Sloveniji po 25. letu tako rekoč ne spremljamo več začetkov kajenja, večina pa jih prvič kadi pred polnoletnostjo, pojasnjujejo na NIJZ. Po zadnjih podatkih v Sloveniji med prebivalci, starimi od 15 do 64 let, kadi okoli četrtina ljudi, delež je večji med moškimi kot ženskami. Med 15-letniki je 29 odstotkov takih, ki so že kadili tobak; devet odstotkov je 15-letnikov, ki ga kadijo najmanj enkrat na teden, večina pa vsak dan. Pri tem ni razlik med spoloma. Med odraslimi se v zadnjih letih delež kadilcev ne spreminja, upada pa število pokajenih cigaret, med mladostniki in mladimi odraslimi pa se razširjenost kajenja zmanjšuje, ugotavljajo strokovnjaki.
 

Katastrofalne posledice

V Sloveniji vsako leto umre 3000 prebivalcev zaradi bolezni, povezanih s tobakom, ali osem ljudi na dan, to je več kot zaradi vseh nezgod (vključno s prometnimi), samomorov, alkohola, prepovedanih drog in aidsa skupaj. Kajenje povzroča številne vrste raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja, številne druge bolezni, med drugim sladkorno bolezen, revmatoidni artritis, bolezni oči, katerih posledica je lahko slepota, motnje erekcije, motnje imunskega sistema, nizko kostno gostoto pri ženskah in zlome kolka, parodontalno bolezen ...


Takšne posledice so katastrofalne tudi za zdravstveno blagajno: stroški, ki jih povzroča kajenje, v razvitih državah predstavljajo od nekaj več kot odstotka do petih odstotkov bruto domačega proizvoda. Zadnja objavljena ocena stroškov v povezavi s kajenjem v Evropski uniji kaže, da stroški zdravljenja bolezni, pripisljivih aktivnemu in pasivnemu kajenju, stroški izgube produktivnosti in stroški zaradi prezgodnje umrljivosti skupno znašajo 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda 27 držav članic Evropske unije, v Sloveniji pa 5 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda, pri čemer je v ospredju strošek zaradi prezgodnje umrljivosti.
Kajenje je vsekakor drago, a ne pozabimo, plačamo ga ne le z denarjem, ampak tudi z zdravjem in celo življenjem. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije