Imate težave s prebavo? Nanjo vpliva tudi stres
Napihnjenost, zgaga, bolečine v črevesju in zaprtje so najpogostejši spremljevalci prebavnih težav, ki lahko zelo slabo vplivajo na počutje posameznika. K sreči se jim lahko, če le spremenimo način življenja, torej se več gibamo, uživamo zdravo prehrano in pijemo dovolj tekočine (najbolje vode in vsekakor čim manj alkohola ter s sladkorjem bogatih pijač), še pravočasno izognemo. Če pa težave niti s tem ne odpravimo, je še kako dobrodošel obisk zdravnika.
Jemo počasi
Skoraj vsak se je v življenju že kdaj srečal z občutkom napihnjenosti in pogostejšimi vetrovi. Glavni krivec zanje je zrak, ki ga bodisi z uživanjem hrane vnesemo v prebavni trak, bodisi nastane kot stranski produkt med samo razgradnjo hrane. Prvi del lahko omejimo, če hrano dobro prežvečimo oziroma jemo počasi. Pri drugem je pomembna sama izbira hrane. Da torej ne pretiravamo z brokolijem, zeljem, fižolom, jabolki, cvetačo, čebulo, mlekom in mlečnimi izdelki. A to ne pomeni, da vse našteto črtamo z jedilnika, še posebej, če se že tako ali tako ne prehranjujemo zdravo.
Kopičenje vetrov v želodcu in črevesju povzroči občutek napihnjenosti, ki čez čas mine sam od sebe. V primerih, ko posameznik trpi za sindromom razdražljivega črevesja ali pa pri bolnikih s celiakijo, ko ti uživajo gluten, pa se napihnjenost lahko pojavlja pogosteje.
Za zgago so značilne pekoče bolečine v spodnjem delu prsnega koša, kiselkast okus v ustih in bolečine, podobne prebavnim motnjam.
Še ena od neprijetnih prebavnih težav je zgaga. Zanjo so značilne pekoče bolečine v spodnjem delu prsnega koša, kiselkast okus v ustih in bolečine, podobne prebavnim motnjam. Občutijo jo lahko tisti, ki se prenajedajo, jedo začinjeno, kislo ali mastno hrano, pijejo veliko alkohola in kave ter se po obroku zelo radi zleknejo na kavč ali pa v posteljo.
Zelo pomemben dejavnik je tudi stres. Strokovnjaki pravijo, da se lahko zgagi zoperstavite s spremembo življenjskega sloga in posledično izgubo odvečnih kilogramov, da nosite bolj ohlapna oblačila in prenehate kaditi. Cigaretni dim namreč sprošča mišico, ki preprečuje uhajanje kisline v požiralnik. Prav tako lahko poveča količino kisline, ki jo proizvaja želodec.
Ko vas muči zaprtje
Lahko pa je zgaga posledica Gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB). Gastroezofagealni refluks je, kot v enem od svojih publikacij pojasnijo v UKC Ljubljana, odtekanje želodčne vsebine v požiralnik: »Občasen, kratkotrajen refluks je fiziološki dogodek in se pojavlja med obdobji kratkih spontanih sprostitev sfinktra po vsakem obroku. Patološki refluks nastane takrat, ko so obdobja refluksa pogostejša in daljša od fizioloških. Sedem odstotkov ljudi ima refluksne težave vsak dan, 20 do 40 odstotkov pa enkrat tedensko ali enkrat mesečno.«
Kot splošni ukrep pri zdravljenju GERB je spanje s privzdignjenim vzglavjem, manjši in pogostejši obroki, hoja po jedi, zadnji obrok dve uri pred spanjem, hrana z malo maščobami. »Odsvetujemo kajenje in uživanje hranil, ki sprožijo refluks (čokolada, limona, paradižnik, kava in alkohol), odsvetujemo sklanjanje ali delo v sklonjenem položaju,« dodajajo in še, da je možno omenjeno stanje zdraviti tudi z zdravili ali protirefluksno operacijo.
Kaj pa zaprtje? Z njim se boste srečali, če se boste premalo ali sploh nič gibali, pili premalo vode in se prehranjevali z živili, v katerih je zelo malo ali pa sploh nič vlaknin. Lahko da so v ozadju psihične težave, saj je znano, da depresija lahko izzove zaprtje ali ga poslabša.
Za zaprtje so lahko kriva tudi nekatera zdravila, denimo proti bolečinam, depresiji, povišanemu krvnemu tlaku in parkinsonovi bolezni. Če morate jemati zdravila in vas po njih muči zaprtje, se pogovorite z zdravnikom, morda vam bo prilagodil odmerek ali pa zdravilo zamenjal. Težave z zaprtjem oziroma nerednim odvajanjem blata lahko povzročata tudi kalcij in železo.
