POSKRBITE ZA VAŠE ZDRAVJE

Zakaj je preveč sedenja nevarno?

Dlje ko smo v stresu in se grdo držimo, bolj se napetost kopiči v vratu in ramenih, pojavi se glavobol, več je nezadovoljstva
Fotografija: Napetost zaradi grde drže se lahko začne kopičiti v vratu. FOTO: Fizkes, Getty Images
Odpri galerijo
Napetost zaradi grde drže se lahko začne kopičiti v vratu. FOTO: Fizkes, Getty Images

Raziskave kažejo, da imajo ljudje, ki se pravilno držijo, za 25 odstotkov manj kortizola, stresnega hormona. Kako stres vpliva na držo? Ko smo v stresni situaciji, dvignemo ramena in upognemo hrbet, se sključimo, po domače rečemo, da se puklasto držimo, ter obenem sklonimo glavo. To zoži prsni koš in prepreči pravilno dihanje.

Dlje ko smo dovzetni za stres in v tem slabem položaju, bolj se mišice krčijo, napetost se kopiči v vratu in ramah, cirkulacija se zmanjša, pojavi se celo glavobol in se poveča nezadovoljstvo. Da bi to preprečili, moramo vstati! Če imamo pretežno pisarniško, torej sedeče delo, bi bilo idealno, če bi po dvajsetih minutah sedenja osem minut stali in se nato naslednji dve minuti sprehodili in raztegnili.

Tudi med delom skrbimo za vzravnano držo, občasno vstanemo in se raztegnemo. FOTO: Nensuria, Getty Images
Tudi med delom skrbimo za vzravnano držo, občasno vstanemo in se raztegnemo. FOTO: Nensuria, Getty Images

Zakaj je lahko preveč sedenja nevarno?

Ne le zaradi že omenjene slabe drže, ki lahko vodi v težave in bolečine v vratu, ramenskem obroču in hrbtu, škodi tudi zdravju žil. Dolgotrajno sedenje zmanjšuje gibljivost mišic nog, kar ogroža pretok krvi v venah. Ko se pretok upočasni, se lahko kri strjuje. Večina ljudi se zaveda, da lahko neaktivnost povzroči krvne strdke. Običajno te povezujemo z dolgimi poleti, a tudi celodnevno sedenje (za mizo) viša tveganje za nastanek strdka.

Poleg tega imajo tisti, ki dolgo sedijo, od šest do osem ur na dan, za 13 odstotkov višje tveganje prezgodnje smrti in bolezni srca in ožilja, tveganje je pri posameznikih, ki sedijo več kot osem ur na dan, višje za 20 odstotkov, je pokazala mednarodna raziskava, ki je zajela več kot 100.000 ljudi, raziskovalci so jih spremljali povprečno enajst let. Tisti, ki so največ sedeli in bili najmanj aktivni, so imeli najvišje tveganje, tudi do 50 odstotkov.

Tisti, ki veliko sedijo, a so obenem tudi telesno dejavni, so imeli 17-odstotno tveganje za bolezni in prezgodnjo smrt. Posamezniki, ki sedijo več kot štiri ure na dan, so tveganje s polurno vadbo znižali za dva odstotka. Poceni intervencija, ki ima lahko velike koristi za naše dobro. Čim večkrat torej vstanite, če ne gre drugače, si določite čas, ko ne smete sedeti. In ne prelagajte na jutri, začnite zdaj.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije