ZDRAVJE

Joga krepi spomin

S poudarkom na dihalnih praksah in meditaciji ne prinaša le telesnih koristi, temveč tudi duševne, hkrati zaradi tega možgani delujejo bolje.
Fotografija: Vadba lahko izboljša izvršilne funkcije. FOTO: Katarzynabialasiewicz/Getty Images
Odpri galerijo
Vadba lahko izboljša izvršilne funkcije. FOTO: Katarzynabialasiewicz/Getty Images

Ko s starostjo umske sposobnosti začnejo pešati, se to običajno kaže kot oteženo razmišljanje in slabše pomnjenje. Velikokrat vse to spremljajo še čustvene težave, oteženo govorno izražanje in zmanjšana motivacija za kakršne koli aktivnosti. Pešanje spomina in umskih sposobnosti se pogosto pojavi neopazno in največkrat to opazimo šele takrat, ko je že precej napredovalo. Dober spomin je precej relativna stvar, in ker je pozabljanje do določene mere normalno, se pogosto ne zavedamo, kdaj je stopnja postala že prevelika.

Pozabljanje je do določene mere normalno. FOTO: Nicoletaionescu/Getty Images
Pozabljanje je do določene mere normalno. FOTO: Nicoletaionescu/Getty Images

Zato strokovnjaki vse pogosteje poudarjajo, da je treba trenirati tudi spomin, ne le mišice, saj bomo le tako čim dlje ohranili tako fizično kot psihično zdravje. Z različno fizično aktivnostjo krepimo različne dele telesa, z dvigovanjem uteži denimo postanejo naše mišice močnejše in večje, z jogo pa lahko obenem izboljšujemo duševno zdravje, treniramo možgane in krepimo spomin.

Joga krepi dele možganov, ki igrajo ključno vlogo pri spominu, pozornosti, zavedanju, razmišljanju in jeziku. Lahko bi celo rekli, da je nekakšno dvigovanje uteži za možgane. Rezultati študij s harvardske univerze, kjer so uporabili magnetno resonanco (MRI) in druge klinične diagnostične metode za ugotavljanje delovanja možganov, so pokazali, da so imeli ljudje, ki so redno izvajali jogo, debelejšo možgansko skorjo, to je predel možganov, odgovoren za obdelavo informacij, in hipokampus, to je predel možganov, ki sodeluje pri učenju in spominu, v primerjavi s tistimi, ki joge ne prakticirajo. Ti predeli možganov se s starostjo običajno skrčijo, a so se starejšim vaditeljem joge manj skrčili kot tistim, ki je niso izvajali. Raziskave pa tudi kažejo, da lahko joga in meditacija izboljšata izvršilne funkcije, kot so sklepanje, odločanje, spomin, učenje, reakcijski čas in natančnost pri testih duševne ostrine.

Če želimo svoje možgane ohranjati zdrave, je dobro, da živimo raznoliko in aktivno, poudarjajo strokovnjaki. Skratka, ne sme jim biti nikoli dolgčas in nenehno jih je treba priganjati, da so aktivni. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije