OKUŽBE
Higiena je najboljša preventiva
O driski govorimo ob pogostejšem odvajanju blata ali njegovi zmanjšani konsistenci; najpogostejši vzrok so okužbe.
Odpri galerijo
Drisko lahko spremljajo glavoboli, bolečine v trebuhu, vročina. FOTO: Guliver/Getty Images
V našem okolju so najpogostejše povzročiteljice driske virusne okužbe, na primer rotavirus, v bolj eksotičnih krajih, zlasti v okoljih s slabšo higieno, pa so pogosti povzročitelji bakterije, kot so salmonela, Echerichia coli, lahko pa so vzrok tudi paraziti, pravi specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarne Ptuj. »Bakterijska driska se pojavi pri okužbah s hrano ali vodo in nastane zaradi bakterijskih toksinov. Lahko pa je posledica vdora bakterij v črevesno steno. Če je hrana že okužena s škodljivimi izločki bakterij, se lahko bolezenski znaki razvijejo zelo hitro, že po nekaj urah. Taka driska je običajno vodena, spremljajo jo krči v trebuhu, slabost in bruhanje. Driska, ki jo povzročajo bakterije, ki okvarijo črevesno steno, je sluzavo krvava, s spremljajočimi hudimi krči in povišano telesno temperaturo,« pojasni sogovornica.
Lahko jo povzročajo tudi virusi, v tem primeru običajno ne traja dolgo, po navadi od nekaj ur do nekaj dni. Poleg krčev v trebuhu jo spremljajo povišana telesna temperatura in glavoboli. Kot pravi sogovornica, jo najpogosteje povzroča rotavirus. »Zanj je značilno, da je močno kužen, kar pomeni, da se zlahka prenaša z osebe na osebo na več načinov. Največkrat se to zgodi z neposrednim stikom, lahko pa se prenaša posredno z onesnaženih površin, kot so na primer nakupovalni vozički, kljuke na vratih ali igrače, prek rok v usta ali celo po zraku. Driska nastopi od enega do tri dni po okužbi.«
Lahko jo povzročajo tudi drugi dejavniki. Med njimi so lahko zdravila, pravi sogovornica. »Med temi so najpogostejši povzročitelji antibiotiki. Mnogi tudi na spremembo okolja reagirajo z drisko, spet drugi z zaprtjem. Lahko je tudi posledica uživanja določene hrane, kot na primer živil, ki vsebujejo laktozo pri bolnikih z laktozno intoleranco, tu so še kronične črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, crohnova bolezen), sindrom razdražljivega črevesa.« Pove še, da bolniki vedo, kateri hrani se morajo izogibati, posameznikom, ki so ob uporabi antibiotika že imeli izkušnjo z drisko, pa svetuje preventivno jemanje probiotika, upoštevajo naj, da morata med zaužitjem probiotika in antibiotika miniti dve uri.
Posebnih diet za odpravljanje driske ni, pa vendar se prehranjujmo malce drugače kot sicer, predvsem uživamo nemastno hrano z malo balasta, kot so riž, zrele banane ali korenček. Hrana ne sme biti začinjena.
Pomagamo si lahko z nekaterimi pripravki, pove sogovornica. »Dokazano je, da sočasna uporaba probiotikov skrajša trajanje bolezni. Probiotiki so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost v črevesni svetlini in preprečujejo razrast škodljivih bakterij, s tem pa posredno večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Kadar je vzrok driske zastrupitev s hrano, zaužijemo medicinsko oglje, ki nase veže bakterije in njihove toksine in se skupaj z njimi izloči iz telesa. V zadnjih letih so na voljo tudi antisekretorna zdravila, otrokom jih, če oceni, da je treba, predpiše zdravnik.«
Driska je načeloma blaga bolezen in največkrat jo res lahko odpravimo sami, brez pomoči zdravnika, pravi sogovornica. In kako ravnamo preventivno, nas zanima. »Edina prava preventiva je higiena; torej da preprečimo širjenje bolezni in da ne zbolimo, če negujemo bolnika. Virusne okužbe se namreč širijo s stikom, neposredno ali prek predmetov,« pove sogovornica.
Vzrok bakterijskih okužbe je praviloma hrana. Pri potovanju v eksotične kraje naj velja pravilo, da uživamo samo tisto, kar je kuhano oziroma lahko olupimo. Kupujmo ustekleničeno vodo.
Lahko jo povzročajo tudi virusi, v tem primeru običajno ne traja dolgo, po navadi od nekaj ur do nekaj dni. Poleg krčev v trebuhu jo spremljajo povišana telesna temperatura in glavoboli. Kot pravi sogovornica, jo najpogosteje povzroča rotavirus. »Zanj je značilno, da je močno kužen, kar pomeni, da se zlahka prenaša z osebe na osebo na več načinov. Največkrat se to zgodi z neposrednim stikom, lahko pa se prenaša posredno z onesnaženih površin, kot so na primer nakupovalni vozički, kljuke na vratih ali igrače, prek rok v usta ali celo po zraku. Driska nastopi od enega do tri dni po okužbi.«
Kdaj k zdravniku
Obisk zdravnika se svetuje ob hudi akutni driski, ko se stanje kljub samozdravljenju 48 ur po začetku ne izboljša; pri zmerni do hudi dehidraciji; pri dolgotrajnem bruhanju; če je visoka telesna temperatura in če drisko spremljajo hujše bolečine v trebuhu; če je driska krvava; če ima bolnik kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca, in zmanjšano obrambno odpornost organizma; če se huda driska pojavi med jemanjem antibiotikov ali po njem in če se pojavi pri nosečnicah, dojenčkih in majhnih otrocih. Lahko jo spremljajo tako huda stanja, da je potrebna tudi hospitalizacija, pravi Darja Potočnik Benčič, na primer zaradi šoka, hude dehidriranosti, prisotnih nevroloških znakov, spremljajočega hudega bruhanja in nezmožnosti peroralne rehidracije. Zelo hitro so dehidrirani majhni otroci in akutna driska je eden pogostejših vzrokov za hospitalizacijo v tej starostni skupini.
Obisk zdravnika se svetuje ob hudi akutni driski, ko se stanje kljub samozdravljenju 48 ur po začetku ne izboljša; pri zmerni do hudi dehidraciji; pri dolgotrajnem bruhanju; če je visoka telesna temperatura in če drisko spremljajo hujše bolečine v trebuhu; če je driska krvava; če ima bolnik kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen, bolezni srca, in zmanjšano obrambno odpornost organizma; če se huda driska pojavi med jemanjem antibiotikov ali po njem in če se pojavi pri nosečnicah, dojenčkih in majhnih otrocih. Lahko jo spremljajo tako huda stanja, da je potrebna tudi hospitalizacija, pravi Darja Potočnik Benčič, na primer zaradi šoka, hude dehidriranosti, prisotnih nevroloških znakov, spremljajočega hudega bruhanja in nezmožnosti peroralne rehidracije. Zelo hitro so dehidrirani majhni otroci in akutna driska je eden pogostejših vzrokov za hospitalizacijo v tej starostni skupini.
Lahko jo povzročajo tudi drugi dejavniki. Med njimi so lahko zdravila, pravi sogovornica. »Med temi so najpogostejši povzročitelji antibiotiki. Mnogi tudi na spremembo okolja reagirajo z drisko, spet drugi z zaprtjem. Lahko je tudi posledica uživanja določene hrane, kot na primer živil, ki vsebujejo laktozo pri bolnikih z laktozno intoleranco, tu so še kronične črevesne bolezni (ulcerozni kolitis, crohnova bolezen), sindrom razdražljivega črevesa.« Pove še, da bolniki vedo, kateri hrani se morajo izogibati, posameznikom, ki so ob uporabi antibiotika že imeli izkušnjo z drisko, pa svetuje preventivno jemanje probiotika, upoštevajo naj, da morata med zaužitjem probiotika in antibiotika miniti dve uri.
Posebnega zdravljenja ni
Odrasli lahko drisko kaj hitro odpravimo, če smo sicer zdravi in nimamo drugih zdravstvenih težav. »Posebno previdni pri okužbi z rotavirusom moramo biti pri dojenčkih in majhnih otrocih. Ti zelo hitro dehidrirajo. Glede na to, da posebnega zdravljenja ni, lahko veliko vlogo odigramo sami in okužbe z rotavirusom preprečimo s higieno, zlasti z doslednim umivanjem rok,« pravi sogovornica.Najpomembnejše je nadomeščanje tekočine in soli, torej uživanje napitkov s peroralno rehidracijsko soljo. FOTO: Guliver/Getty Images
Posebnih diet za odpravljanje driske ni, pa vendar se prehranjujmo malce drugače kot sicer, predvsem uživamo nemastno hrano z malo balasta, kot so riž, zrele banane ali korenček. Hrana ne sme biti začinjena.
Pomagamo si lahko z nekaterimi pripravki, pove sogovornica. »Dokazano je, da sočasna uporaba probiotikov skrajša trajanje bolezni. Probiotiki so del normalne črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost v črevesni svetlini in preprečujejo razrast škodljivih bakterij, s tem pa posredno večajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Kadar je vzrok driske zastrupitev s hrano, zaužijemo medicinsko oglje, ki nase veže bakterije in njihove toksine in se skupaj z njimi izloči iz telesa. V zadnjih letih so na voljo tudi antisekretorna zdravila, otrokom jih, če oceni, da je treba, predpiše zdravnik.«
Dovolj tekočine
Ker je pri driski največja težava dehidracija, je izjemno pomembno, da poskrbimo za dovolj tekočine, saj lahko vodi v resne zdravstvene težave, pravi Darja Potočnik Benčič. »Prvi znaki so suha pordela koža, utrujenost, izguba apetita, glavobol, vrtoglavica, mišična šibkost in zelo malo urina, ki je gost in temen. Znaki se stopnjujejo, pojavijo se hiter srčni utrip, povišana temperatura, stopnjuje se glavobol, pojavijo se mišični krči. Stanje je kritično, če so mišični krči hujši, ob slabosti, vroči koži, bolečem odvajanju urina, motnjah dihanja, vida, vroči koži in nezavesti. Prav zato je prvi ukrep pri akutni driski nadomeščanje tekočine in soli, torej napitek peroralne rehidracijske soli, ki naj jo bolnik uživa ves čas, po požirkih,« svetuje.Posebnih diet sicer ni, vendar jejmo lahko hrano, denimo riž, zrele banane ali korenček. FOTO: Guliver/Getty Images
Driska je načeloma blaga bolezen in največkrat jo res lahko odpravimo sami, brez pomoči zdravnika, pravi sogovornica. In kako ravnamo preventivno, nas zanima. »Edina prava preventiva je higiena; torej da preprečimo širjenje bolezni in da ne zbolimo, če negujemo bolnika. Virusne okužbe se namreč širijo s stikom, neposredno ali prek predmetov,« pove sogovornica.
Vzrok bakterijskih okužbe je praviloma hrana. Pri potovanju v eksotične kraje naj velja pravilo, da uživamo samo tisto, kar je kuhano oziroma lahko olupimo. Kupujmo ustekleničeno vodo.
