Gibanje za vene je ključno
Vsak peti človek ima težave s krčnimi žilami, pri ženskah je verjetnost za nadloge štirikrat večja kot pri moških. Ta motnja je predvsem dedna, krivi pa so tudi nekateri drugi dejavniki. Nabrekle površinske vene povzročajo tudi slaba prehrana, premalo gibanja oziroma vadbe, dolgotrajno stanje v mirovanju in tudi dolgotrajno sedenje pa debelost in nosečnost. Slednja poveča tveganje zaradi povečane količine krvi in ker večja maternica pritiska na trebušne vene, kar povzroči večji pritisk v venah na nogah. Najprej se pojavijo drobne, kot pajkova mreža razpredene, razširjene kožne vene, ki so včasih rdečkasto, včasih pa modrikasto obarvane. Imenujemo jih pajkaste ali metličaste vene. Ocenjujejo, da jih ima približno 90 odstotkov žensk. Nekoliko večje in tudi redkejše so tako imenovane mrežaste vene: tudi te so tik pod površino kože in so videti kot modra razpredena ribiška mreža.
Krčne žile nastanejo zaradi prevelikega pritiska v venah, kar okvari zaklopke in povzroči zastajanje krvi, hkrati se kri začne po venah vračati proti gležnjem. Nastane vnetje in vene se zvijejo, otečejo in nabreknejo. In posledica so občutek napetosti, zbadanja, utrujenosti, krči in bolečina v nogah. Čeprav se to lahko zgodi v kateri koli veni, so najpogosteje prizadete površinske na nogah.
Ne sedimo s prekrižanimi nogami.
Že z nekaj ukrepi lahko precej zmanjšamo tveganje za pojav krvnih žil: izognimo se dolgotrajnemu stanju ali sedenju, shujšajmo, če smo predebeli, uživajmo uravnoteženo prehrano, polno vlaknin, sadja in zelenjave, ter pijmo dovolj vode. Hrani dodajajmo čim manj soli, saj ta zadržuje vodo v telesu.
Ko sedimo, če je le možno, noge dvignimo. Utrujene in boleče bomo odpočili tako, da jih bomo dvignili nad raven bokov. Poskrbimo tudi, da ne nosimo pretesnih nogavic, žab in pasov. Če je naše delovno mesto predvsem sedeče, pazimo, da nam rob stola ne bo pritiskal na stegna in s tem oviral pretoka krvi, predvsem pa ne sedimo s prekrižanimi nogami. Z vsakodnevnim gibanjem, naj bo to tek, kolesarjenje, plavanje ali hoja, bomo izboljšali kroženje krvi po venah. Pomembno je, da redno razgibavamo stopala, med delom, sploh sedečim, večkrat vstanemo; čim več se gibajmo, hodimo. Med vožnjo z avtomobilom se večkrat ustavimo in se sprehodimo. Pomembno je tudi, da ob pojavu prvih znakov oziroma težav pravočasno ukrepamo in se začnemo zdraviti pri dermatovenerologu oziroma flebologu.
Znaki, ki kažejo na bolezni ven, so občutek težkih nog, bolečina v nogah med hojo ali v mirovanju, zatekanje gležnjev, nočni krči v nogah, občutek mrzlih ali pekočih nog in neprijetna izkušnja z nemirnimi nogami, ki se pojavi predvsem v večernih urah.
