POSKRBIMO ZASE

Duševno in telesno zdravje sta trdno povezana

Duševno zdravje na fizično vpliva bolj, kot bi si morda mislili, zato je pomembno, da ustrezno poskrbimo za oboje.
Fotografija: Stres je velika nevarnost. FOTO: Jirapong Manustrong/Getty Images
Odpri galerijo
Stres je velika nevarnost. FOTO: Jirapong Manustrong/Getty Images

Duševno zdravje igra pomembno vlogo pri našem splošnem počutju in močno vpliva na telesno zdravje. Še posebno stres. Ta je lahko posledica zunanjih dejavnikov, v kronični stres pa pogosto vodijo tudi težave z duševnim zdravjem. Kar koli je že razlog za stres, pa takšno stanje, še posebno če je dolgotrajno, poruši ravnovesje hormonov v telesu, zlasti kortizola. Vztrajno visoke ravni kortizola lahko oslabijo imunski sistem, zaradi česar so posamezniki bolj dovzetni za okužbe in bolezni. 

Hitra meditacija lahko prežene napetost in tesnobo. FOTO: Yakobchukolena/Getty Images
Hitra meditacija lahko prežene napetost in tesnobo. FOTO: Yakobchukolena/Getty Images

Duševna stanja, kot so anksioznost, depresija in stres, pogosto povzročijo tudi motnje spanja, to pa vodi v motnje različnih telesnih funkcij, med njimi presnovo, uravnavanje hormonov in delovanje imunskega sistema. Poleg tega lahko motnje spanja, ki trajajo dlje, povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja, debelost in sladkorno bolezen. Omenjene težave povzročajo tudi vnetja v telesu, ki so prav tako pogosti spremljevalec dolgotrajnega stresa in drugih duševnih težav, za katere pravočasno ne poiščemo ustrezne pomoči. 

Ko tovrstne težave uidejo izpod nadzora, pa mnogi postanejo samodestruktivni oziroma jih poskušajo »zdraviti« z alkoholom in prepovedanimi substancami. Na žalost bo zloraba tovrstnih substanc težave še povečala, stres se lahko denimo stopnjuje v anksioznost in celo depresijo, kar bo veliko težje odpraviti, kot če bi pomoč poiskali takoj na začetku, ko smo opazili, da ni vse, kot bi moralo biti. Obstaja pa tudi neposredna povezava med duševnim zdravjem in zdravjem srca. Psihološki stres namreč prispeva k višjemu krvnemu tlaku, povečanemu srčnemu utripu in povečanemu tveganju za bolezni srca, kot so hipertenzija, srčni napadi in možganska kap. 

Psihološki stres prispeva k višjemu krvnemu tlaku, povečanemu srčnemu utripu in povečanemu tveganju za bolezni srca. FOTO: Getty images
Psihološki stres prispeva k višjemu krvnemu tlaku, povečanemu srčnemu utripu in povečanemu tveganju za bolezni srca. FOTO: Getty images

A na fizično zdravje ne vplivajo le stres, anksioznost, depresija in druge tovrstne težave, tudi dolgotrajna negativna čustva so lahko nevarna, pravijo tisti, ki se ukvarjajo s tradicionalno kitajsko medicino. Žalost denimo škoduje srcu in tankemu črevesju, jeza jetrom in žolču. Če preveč analiziramo vse okrog sebe, smo zaskrbljeni in vidimo težave tudi tam, kjer jih ni, bomo s tem škodovali vranici in želodcu, strah pa bo negativno vplival na ledvice in mehur. Če nas dlje pestijo hude duševne bolečine, ki se običajno razvijejo iz globoke žalosti, ki je nismo predelali, pa bomo škodovali pljučem in debelemu črevesju. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije