KRČNE ŽILE

Doletijo tretjino žensk, težave so izrazitejše ob koncu dneva

Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane vene; pogostejše so pri ženskah, ki se pogosteje odločajo tudi za zdravljenje
Fotografija: Težave so izrazitejše ob koncu dneva. FOTO: Guliver/Thinkstock
Odpri galerijo
Težave so izrazitejše ob koncu dneva. FOTO: Guliver/Thinkstock

Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane vene. Tiste, ki so v koži, so na pogled podobne pajkovi mreži in jih zato imenujemo pajkaste vene. Vene, ki se bočijo nad nivo kože, se pojavljajo približno pri tretjini žensk in pri četrtini moških. Najpogosteje se pojavijo na zadnji strani meč ali na notranji strani nog.


Sicer gre za v podkožju normalno prisotne vene, ki so se zaradi povečanega pritiska krvi razširile, podaljšale in zvijugale, pojasnjuje prim. mag. Andrej Šikovec, dr. med., iz ambulante za žilno kirurgijo Avelana, d. o. o.: »Vzrok za nastanek krčnih žil je okvara drobnih venskih zaklopk, ki kot nekakšne nežne lopute v venah usmerjajo tok krvi le v smeri proti srcu. V primeru okvare pa dopuščajo tudi obratni tok krvi. Zaradi tega se kri kopiči v venah nog, ki so nižje od srca, ko stojimo. Povečan zastoj krvi v nižjeležečih venah povzroči, da se vena razširi, podaljša in v nekaterih primerih nastane tudi vnetje. To pa poleg neprijetnega videza nog povzroča bolečine in druge zaplete.« Kot pajkova mreža razpredene vene, včasih obarvane rdečkasto, včasih pa modrikasto, so zelo pogosta težava žensk, nadaljuje sogovornik: »Imenujemo jih pajkaste ali metličaste. Ocenjujejo, da samo okoli 10 odstotkov žensk nima metličastih ven. Nekoliko večje in tudi redkejše so tako imenovane mrežaste, tudi te so tik pod površino kože in so videti kot modra razpredena ribiška mreža. Prave krčne žile, ki se bočijo nad nivo kože, se pojavljajo približno pri tretjini žensk in četrtini moških. Vendar se za pregled in zdravljenje odloča več žensk kot moških. Moški se za zdravljenje odločajo šele, ko krčne žile postanejo boleče.«
Kot poudarja prim. mag. Šikovec, se je na posvet k osebnemu zdravniku treba zglasiti, takoj ko se začnejo težave, naj bodo te le estetske ali pa resnejše. Nujno je treba obiskati zdravnika pri hitri utrujenosti nog, težkih nogah, bolečinah, otekanju goleni, povrhnjem vnetju ven, krvavitvi iz varic, obarvanosti kože na goleni, stanjšanju in zatrdelosti kože na goleni, beli boleči koži in venski razjedi. Težave so najblažje zjutraj, ko oteklin in bolečin običajno ni, in najbolj izražene zvečer Slabšajo se v vročini, v poletnih mesecih, zmanjšajo se pri hitri hoji. Kdor trpi za vensko boleznijo, si noge rad hladi in si jih med spanjem odkrije. »Zdravnik bo pogledal, ali so prisotne manjše ali večje krčne žile, otekanje goleni in kožne spremembe. Pomembno je tudi otipavanje pulza na stopalu. Odsotnost pulza pomeni namreč obolenje arterij, ki zahteva drugačne postopke za ugotavljanje bolezni in zdravljenje,« pojasnjuje sogovornik. »Če bo zdravnik s pregledom ugotovil, da stopnja obolenja ven ne zahteva zdravljenja z operacijo in sklerozacijami, bo bolniku svetoval nošenje medicinskih kompresijskih nogavic ali mu predpisal zdravilo za lajšanje težav pri obolenju ven. Pri napredovalem obolenju in zapletih pa je potrebno zdravljenje pri specialistih flebologih in žilnih kirurgih.«

Zdravljenje metličastih ven, ki poteka z injekcijami, laserjem ali radiofrekvenco, je estetski, samoplačniški poseg. »Za zdravljenje velikih varic pa že poskrbi zavarovalnica. Ena od možnosti zdravljenja je sklerozacija, metoda, pri kateri v veno vbrizgamo sredstvo, ki povzroči zlepljenje žilne stene. Po veni kri ne teče več in je zato skozi kožo nevidna. Le kirurško zdravljenje je edina metoda, ki trajno zmanjša simptome bolezni. Slabost take operacije je, da je treba ležati v bolnišnici, poseg se opravlja v spinalni omrtvičenosti, celjenje in bolniški stalež so daljši,« pojasnjuje prim. dr. Šikovec.
V zadnjem času so se razvili manj invazivni in prijaznejši postopki, kot sta endovenska laserska in radiofrekvenčna metoda: »Rezultati obeh metod, ki se izvajajo ambulantno, so odlični. Več kot polovica bolnikov se vrne na svoje delo v manj kot treh dneh po posegu,« pove prim. mag. Šikovec in opomni, da lahko z nekaterimi ukrepi tudi upočasnimo napredovanje bolezni: denimo, vsak dan hitro hodimo ali kolesarimo, se izogibamo vročini, ne stojimo dolgo na mestu, nadzorujemo telesno težo in uživamo veliko zelenjave. S kompresijskimi nogavicami in različnimi kozmetičnimi izdelki ne moremo odpraviti težav, lahko pa jih do določene mere blažimo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije