ASTMA
Astmatikom koristi vadba
Zdravila so ključna pri dobrem zdravljenju, prav tako telesna dejavnost, ki krepi mišice in telesno odpornost, viša kakovost življenja in samozavest.
Odpri galerijo
Vzrok za nastanek bolezni velikokrat ni nepojasnjen.
Astma se največkrat začne v otroštvu, do petega leta, in jo označuje trajno vnetje sapnic oziroma bronhijev. Največkrat pri polovici otrok med puberteto izgine ali se vsaj potuhne. Po podatkih ima astmo najmanj pet odstotkov prebivalstva. Vzrok za nastanek bolezni velikokrat ostane nepojasnjen, še največkrat je posledica preobčutljivosti za najrazličnejše alergene. Najpogostejši so hišna pršica, pelodi dreves, trav in plevelov, živalska dlaka.
Simptomi astme, ki se po navadi pojavljajo občasno, so težko dihanje, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih. Pri astmi so kronično vnete male dihalne poti, ki se pod vplivom določenih snovi zožijo, zato je dihanje oteženo. Astma se pojavlja tudi pri ljudeh, ki imajo preveč občutljive bronhije oziroma se ti prehitro vzdražijo, pulmologi to imenujejo bronhialna prevzdražljivost. Te ljudi nekatere snovi dražijo in povzročajo napad težkega dihanja. Kadar v proces ni vključen določen alergen in napade težkega dihanja sprožijo na primer samo mrzel zrak, megla, stres in intenzivna čustva, govorimo o nealergijski astmi; če zožanje malih dihalnih poti povzroči alergen, govorimo o alergijski astmi.
Za vse, ki imajo kronično bolezen dihal, tudi astmo, je v času pandemije koronavirusa še toliko bolj priporočljivo, da upoštevajo vse ukrepe za preprečevanje okužbe. Da bi bili zaradi svoje bolezni bolj dovzetni za okužbo, pa ne drži, pravijo v Službi za pljučne bolezni na pediatrični kliniki UKC v Ljubljani, in dodajajo, da je pri ljudeh s kronično boleznijo dihal velika verjetnost, da bo okužba pri njih potekala v težji obliki. Predsednik društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije Mirko Triller pravi, da kakšna posebna navodila za bolnike z astmo v tem času niso potrebna, je pa pomembno, da se držijo navodil svojega zdravnika ter dosledno sledijo predpisani terapiji.
»Ob redni terapiji se oboleli z astmo, seveda z nekaterimi izjemami, popolnoma normalno ukvarjajo z vsemi dejavnostmi, športom, družabnim življenjem in podobno,« pravi sogovornik ob današnjem svetovnem dnevu astme. Za astmatike je pomembna telesna aktivnost, če je astma dobro nadzorovana, ne povzroča nobenih ovir, niti za vrhunske športnike ne. Pomembno je, da pri začasnem izboljšanju ne prenehajo predpisane terapije zdravil, saj so ponovitve bolezenskih znakov takrat po navadi hujše.
Društvo letos ob svetovnem dnevu zaradi epidemije covida-19 ni pripravilo posebnih akcij, a so kljub temu aktivni na področjih ozaveščanja in izobraževanja o pljučnih in alergijskih obolenjih ter pomoči obolelim, kar je tudi poslanstvo društva, pravi Triller. »Imamo okoli 3600 članov in malo manj kot polovica je članov z astmo. Ponosni smo na veliko število zdravih članov, ki so se društvu pridružili z namenom pripadnosti in pomoči.«
Po vsej Sloveniji sicer vse leto za člane izvajajo najrazličnejše akcije.
»V 12 krajih po Sloveniji izvajamo tedenske dihalne vaje, ki jih vodijo strokovni fizioterapevti in so za člane društva brezplačne. Poleg tega imamo 26 prenosnih kisikovih aparatov, ki jih tudi brezplačno posojamo članom, ki tega aparata nimajo.« V društvu izvajajo tudi izobraževanja za astmatične in KOPB-bolnike. »Lani smo pripravili okoli 40 izobraževanj, udeležilo se jih je skoraj 1200 slušateljev v več kot 15 krajih po Sloveniji.
Na sedmih predavanjih so strokovnjaki predstavljali vse o alergiji in možnih zapletih,« pove Triller in doda, da se že pospešeno pripravljajo na nadaljnje akcije, ukrepe ter delovanje po koncu strogih omejitev združevanja in gibanja.
Simptomi astme so težko dihanje, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih.
Simptomi astme, ki se po navadi pojavljajo občasno, so težko dihanje, kašelj, piskanje ali občutek stiskanja v prsih. Pri astmi so kronično vnete male dihalne poti, ki se pod vplivom določenih snovi zožijo, zato je dihanje oteženo. Astma se pojavlja tudi pri ljudeh, ki imajo preveč občutljive bronhije oziroma se ti prehitro vzdražijo, pulmologi to imenujejo bronhialna prevzdražljivost. Te ljudi nekatere snovi dražijo in povzročajo napad težkega dihanja. Kadar v proces ni vključen določen alergen in napade težkega dihanja sprožijo na primer samo mrzel zrak, megla, stres in intenzivna čustva, govorimo o nealergijski astmi; če zožanje malih dihalnih poti povzroči alergen, govorimo o alergijski astmi.
Astma in covid-19
Za vse, ki imajo kronično bolezen dihal, tudi astmo, je v času pandemije koronavirusa še toliko bolj priporočljivo, da upoštevajo vse ukrepe za preprečevanje okužbe. Da bi bili zaradi svoje bolezni bolj dovzetni za okužbo, pa ne drži, pravijo v Službi za pljučne bolezni na pediatrični kliniki UKC v Ljubljani, in dodajajo, da je pri ljudeh s kronično boleznijo dihal velika verjetnost, da bo okužba pri njih potekala v težji obliki. Predsednik društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije Mirko Triller pravi, da kakšna posebna navodila za bolnike z astmo v tem času niso potrebna, je pa pomembno, da se držijo navodil svojega zdravnika ter dosledno sledijo predpisani terapiji.
Pomembno je, da bolnik ob začasnem izboljšanju ne prekine predpisane terapije zdravil, saj so ponovitve bolezenskih znakov takrat po navadi hujše.
»Ob redni terapiji se oboleli z astmo, seveda z nekaterimi izjemami, popolnoma normalno ukvarjajo z vsemi dejavnostmi, športom, družabnim življenjem in podobno,« pravi sogovornik ob današnjem svetovnem dnevu astme. Za astmatike je pomembna telesna aktivnost, če je astma dobro nadzorovana, ne povzroča nobenih ovir, niti za vrhunske športnike ne. Pomembno je, da pri začasnem izboljšanju ne prenehajo predpisane terapije zdravil, saj so ponovitve bolezenskih znakov takrat po navadi hujše.
Ozaveščanje in izobraževanje
Društvo letos ob svetovnem dnevu zaradi epidemije covida-19 ni pripravilo posebnih akcij, a so kljub temu aktivni na področjih ozaveščanja in izobraževanja o pljučnih in alergijskih obolenjih ter pomoči obolelim, kar je tudi poslanstvo društva, pravi Triller. »Imamo okoli 3600 članov in malo manj kot polovica je članov z astmo. Ponosni smo na veliko število zdravih članov, ki so se društvu pridružili z namenom pripadnosti in pomoči.«
Po vsej Sloveniji sicer vse leto za člane izvajajo najrazličnejše akcije.
Ne drži, da bi bili astmatiki zaradi svoje bolezni bolj dovzetni za okužbo z novim koronavirusom.
»V 12 krajih po Sloveniji izvajamo tedenske dihalne vaje, ki jih vodijo strokovni fizioterapevti in so za člane društva brezplačne. Poleg tega imamo 26 prenosnih kisikovih aparatov, ki jih tudi brezplačno posojamo članom, ki tega aparata nimajo.« V društvu izvajajo tudi izobraževanja za astmatične in KOPB-bolnike. »Lani smo pripravili okoli 40 izobraževanj, udeležilo se jih je skoraj 1200 slušateljev v več kot 15 krajih po Sloveniji.
Na sedmih predavanjih so strokovnjaki predstavljali vse o alergiji in možnih zapletih,« pove Triller in doda, da se že pospešeno pripravljajo na nadaljnje akcije, ukrepe ter delovanje po koncu strogih omejitev združevanja in gibanja.
