EU za orožje 450 milijonov evrov, po ukrajinskih podatkih ubitih 4.300 ruskih vojakov
Ukrajinski veleposlanik pri ZN Sergij Kislica je danes dejal, da je med rusko invazijo na Ukrajino doslej padlo 4.300 ruskih vojakov. Podatkov o žrtvah med ukrajinskimi vojaki za zdaj ni. Ubitih pa je bilo najmanj 210 civilistov, so danes sporočili iz ukrajinskega parlamenta. Ukrajina je na Meddržavnem sodišču v Haagu Rusijo obtožila genocida.
Kislica je sicer tudi povedal, kje lahko ruski starši dobijo informacije o padlih ruskih vojakih. Izrazil je obžalovanje, da je rusko državno tožilstvo prepovedalo ukrajinsko spletno stran s temi informacijami, zato je novinarjem razdelil podatke s telefonskimi številkami, kjer lahko ruski starši pridejo do informacij.
Evropska komisija po ruski invaziji pričakuje več kot sedem milijonov razseljenih Ukrajincev znotraj in zunaj države, je povedal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič po današnjem izrednem zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju.
Komisija je po Lenarčičevih besedah že aktivirala 90 milijonov evrov humanitarne pomoči Ukrajini kot spodbudo in zgled preostalim donatoricam v pričakovanju poziva Združenih narodov, ki je previden v kratkem. Ukrajina in Moldavija sta sprožili tudi evropski mehanizem za civilno zaščito. Za zdaj je v okviru tega mehanizma pomagalo 18 članic unije, tudi Slovenija. Lenarčič je ob tem pozval tudi k okrepitvi pomoči za Moldavijo.
Unija bo za orožje Ukrajini namenila 450 milijonov evrov
Evropska unija bo v pomoč Ukrajini po ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Poleg tega bo zaprla svoj zračni prostor za vsa ruska letala, prepovedala delovanje ruskim medijem v državni lasti in nekatere ruske banke izključila iz mednarodnega bančnega sistema Swift. Z ostrimi sankcijami bo ukrepala tudi proti Belorusiji.
Prvič v svoji zgodovini bo financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi, je sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ob naznanilu novega niza sankcij proti Kremlju zaradi napada na Ukrajino. »To je prelomnica,« je poudarila. Zunanji ministri unije so se danes dogovorili, da za ta zgodovinski ukrep namenijo 450 milijonov evrov, je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell po izrednem virtualnem zasedanju ministrov. Poleg tega bo unija prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo, je še dodal Borrell.
Unija bo po navedbah von der Leynove tudi zaprla svoj zračni prostor za vsa ruska letala, torej letala, ki so v lasti Rusov, ki so registrirana v Rusiji in ki jih nadzira Rusija. »Naj bom jasna, naš zračni prostor bo zaprt za vsako rusko letalo, tudi za zasebna letala oligarhov,« je izpostavila.
Še en zgodovinski ukrep je po predsedničinih besedah prepoved delovanja ruskih medijev v državni lasti, kot sta Sputnik in Russia Today (RT), v EU, tako da ne bodo več mogli širiti laži in z njimi upravičevati vojne ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Varnostni svet ZN je danes v skladu s pričakovanji potrdil sklic izrednega zasedanja Generalne skupščine ZN o ruskem napadu na Ukrajino. Zasedanje bo v ponedeljek, ko bo na zahtevo Francije potekala tudi seja Varnostnega sveta ZN o humanitarnem položaju v Ukrajini.
Poleg tega bo unija sprejela sveženj sankcij tudi proti režimu beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka zaradi vpletenosti v napad na Ukrajino. Cilj je ustaviti njihov izvoz v ključnih sektorjih, na primer tobačnem, lesnem in jeklarskem. Predvidene so tudi dodatne sankcije proti posameznikom.
Putin zvišal stopnjo pripravljenosti jedrskih sil
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zvišal stopnjo pripravljenosti ruskih sil za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem. Kot je pojasnil, so razlog za to agresivne izjave predstavnikov Nata.
»Ukazujem ministru za obrambo in poveljniku generalštaba, da silam ruske vojske za odvračanje odredita stanje bojne pripravljenosti,« je Putin dejal v pogovoru s predstavniki vojske, ki ga je prenašala ruska televizija. Dodal je, da vodilni predstavniki članic Nata Rusiji grozijo z agresivnimi izjavami. »Vidite, da Zahod do nas ni neprijazen samo z ekonomskimi, to je nezakonitimi sankcijami,« je dodal.
ZDA so danes v odzivu na odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da zviša stopnjo pripravljenosti jedrskih sil, sporočile, da si Putin »izmišljuje grožnje«.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je medtem zaradi Putinove odločitve izrazil zaskrbljenost.
Obrambni minister Sergej Šojgu je na predsednikov ukaz odgovoril: »Razumem.«
Sile za odvračanje so enote, katerih namen je odvrniti napad na Rusijo, vključno s primerom napada, ki bi vključeval jedrsko orožje.
Mednarodna nogometna zveza Fifa je danes zaradi vojnega napada Rusije na Ukrajino odločila, da na ruskih tleh ne bo nobene mednarodne nogometne tekme. Ruska reprezentanca bo morala svoje tekme igrati na nevtralnem ozemlju brez gledalcev, je zapisala Fifa v izjavi za javnost. Zagrozila je tudi z izključitvijo, če se razmere ne bodo hitro izboljšale.
Enote so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opremljene z raketami, s strateškimi bombniki, podmornicami in z ladjami. Vključujejo tudi protiraketni ščit, sisteme nadzora v vesolju, protizračno in protisatelitsko obrambo.
Zelenski: Ukrajina privolila v pogajanja z Rusijo na meji z Belorusijo
Ukrajina je danes sporočila, da je pripravljena na pogajanja z Rusijo na ukrajinsko-beloruski meji v bližini Černobila. V Kijevu so to sporočili po telefonskem pogovoru predsednika Volodimirja Zelenskega z beloruskim voditeljem Aleksandrom Lukašenkom.
V Moskvi so danes prvič od začetka napada na Ukrajino priznali, da so spopadi zahtevali mrtve in ranjene med ruskimi vojaki. Koliko ruskih vojakov je umrlo, predstavnik ruskega obrambnega ministrstva sicer ni sporočil.
»Strinjala sta se, da se bo ukrajinska delegacija z rusko sestala brez predpogojev na ukrajinsko-beloruski meji ob reki Pripjat,« so sporočili iz urada ukrajinskega predsednika. Iz Kremlja so že zjutraj sporočili, da je ruska delegacija v mestu Gomel v Belorusiji in čaka, da bi začeli pogajanja. Zelenski pa je dopoldne odgovoril, da je pripravljen na pogajanja kjer koli, le v Belorusiji, od koder Rusija napada Ukrajino, ne.
Predsednik republike Borut Pahor je pozdravil napoved mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Dodal je, da si želi, da bi državi spor rešili korak za korakom in po mirni poti.
Predsednik Ukrajine je poudaril, da ni pretirano optimističen glede ponedeljkovih pogovorov z Rusi. »Nisem optimist, a moramo poskusiti. Vsak državljan mora vedeti, da sem poskušal ustaviti vojno, čeprav so obeti za to majhni,« je sporočil Zelenski.
Kanada se pridružuje evropskim državam
Kanada je zaprla svoj zračni prostor za vse ruske letalske prevoznike v znak protesta proti ruski invaziji na Ukrajino. »Od Rusije bomo zahtevali odgovornost za neizzvane napade na Ukrajino,« je na Twitterju sporočil kanadski minister za promet Omar Alghabra.
Z ukrepom, ki začne veljati takoj, se Kanada pridružuje evropskim državam.
Ukrajinske sile so po navedbah regionalnega guvernerja Olega Sinjehubova znova prevzele nadzor nad drugim največjim ukrajinskim mestom Harkov, kamor so zjutraj vdrle ruske enote, na ulicah pa je prišlo do spopadov.
Vodja regionalne uprave v Harkovu Oleg Sinjehubov je po poročanju BBC povedal, da so v severni del mesta zapeljala ruska lahka vojaška vozila. Ljudi je pozval, naj ne hodijo na ulice, saj potekajo ulični boji. Tudi posnetki kažejo ruska vozila na ulicah mesta na severovzhodu Ukrajine.
Iz Harkova so ponoči poročali o obstreljevanju. Ruska raketa je zadela devetnadstropno stavbo, pri čemer je umrla najmanj ena oseba, več je bilo ranjenih. Zadeli so tudi plinovod v bližini mesta.
Na begu že več kot 360 tisoč ljudi
Število ukrajinskih beguncev v sosednjih državah se zaradi ruske invazije vztrajno viša. Iz Ukrajine je zbežalo že 368.000 ljudi, je danes sporočil komisariat Združenih narodov za begunce. Od četrtka do sobote opolnoči je na Madžarsko vstopilo že več kot 62.000 ljudi. V Romunijo je do zdaj zbežalo že 43.000 Ukrajincev, poroča britanski BBC.
Strožje sankcije
Zahodne zaveznice, vključno z Evropsko komisijo, so dosegle dogovor o nizu novih finančnih sankcij proti Rusiji zaradi njene napada na Ukrajino. Te vključujejo tudi izključitev nekaterih ruskih bank iz plačilnega sistema Swift.
V skupni izjavi so se Evropska komisija, Francija, Nemčija, Italija, Velika Britanija, ZDA in Kanada zavezale, da bodo zagotovile umik nekaterih ruskih bank iz združenja za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo Swift. »To bo zagotovilo, da bodo te banke odrezane od mednarodnega finančnega sistema in bo škodovalo njihovi zmožnosti, da delujejo globalno,« so zapisale v sporočilu, ki so ga med drugim poslali iz Bruslja in Bele hiše.
Bo Rusija ostala brez mednarodnih rezerv?
Kot je v Berlinu pojasnil tiskovni predstavnik nemške vlade, naj bi šlo v prvi vrsti za banke, ki so že deležne sankcij mednarodne skupnosti. Države in Evropska komisija so napovedale tudi sankcije, ki bodo ruski centralni banki onemogočile uporabo mednarodnih rezerv na način, ki bi spodkopal učinek njihovih sankcij.
Po besedah visokega predstavnika ameriške administracije to pomeni, da ruska centralna banka ne bo več mogla »podpirati rublja«, država pa bo postala »globalna ekonomska in finančna izobčenka«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zavezale so se še, da bodo ukrepale proti ljudem in pravnim osebam, ki prispevajo k vojni v Ukrajini in škodljivim dejavnostim ruske vlade, zlasti v luči omejitve prodaje t. i. zlatih potnih listov. Ob pomoči teh so namreč lahko bogati Rusi, povezani z rusko vlado, postali državljani drugih držav in tako pridobili dostop do njihovih finančnih sistemov.
Okrepitev proti dezinformacijam
Že v prihodnjem tednu nameravajo oblikovati tudi posebno transatlantsko delovno skupino, ki naj bi zagotovila učinkovito uresničevanje finančnih sankcij, tako da bi prepoznali in zamrznili premoženje posameznikov in družb, ki obstajajo znotraj njihovih pristojnosti. Obenem pa načrtujejo tudi okrepitev usklajevanja pri delovanju proti dezinformacijam in drugim oblikam hibridne vojne, so še zapisali v skupni izjavi.
Kot je po videokonferenci z voditelji sodelujočih držav sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bo voditeljem držav članic EU predlagala te nove ukrepe, s katerimi naj bi »okrepili naš odziv na rusko invazijo v Ukrajini in ohromili Putinu zmožnost financiranja vojnega stroja«.
