Vojna bo velik udarec za gospodarstvo, to se že kaže na denarnih trgih
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes ruskim poslovnežem dejal, da Rusija ni imela druge izbire, kot da napade Ukrajino in si tako zagotovi varnost. Dejal je tudi, da želi Rusija ostati del svetovnega gospodarstva in da mu ne namerava škoditi. Srečanje je prenašala televizija, potem ko je Rusija danes sprožila obsežno invazijo z vsemi sredstvi na Ukrajino. »Ustvarjena varnostna tveganja so bila takšna, da se ni bilo mogoče drugače odzvati.« Okrivil je nepopustljivost Kijeva in zahoda do ruskih varnostnih zahtev.
»Lahko bi nas izpostavili takšnim tveganjem, da ne bi vedeli, kako bo država preživela,« je nadaljeval predsednik Rusije, ki je tedne zahtevala zagotovila, da Ukrajina ne bo nikoli postala članica zveze Nato.
»Rusija ostaja del svetovnega gospodarstva«
Putin pravi, da želi Rusija ostati del svetovnega gospodarskega sistema in da mu ne namerava škoditi ter ga spodkopati. »Rusija ostaja del svetovnega gospodarstva. Menim, da bi naši partnerji morali to razumeti in si ne zadati naloge, da nas izrinejo iz tega sistema,« je dejal, medtem ko je njegova invazija na Ukrajino ohromila trge in Rusijo izpostavila zahodnim sankcijam. Zatrdil je, da je Rusija pripravljena na nove sankcije proti svojemu gospodarstvu, poslovneže pa pozval k solidarnosti z rusko vlado.
Velik udarec po covidu
Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva je danes posvarila, da bo imel konflikt v Ukrajini posledice za svetovno gospodarsko okrevanje po pandemiji covida 19. Izrazila je globoko zaskrbljenost zaradi ruske invazije na Ukrajino. IMF bo po njenih besedah pomagal državam članicam in sproti ocenjuje gospodarske posledice spopada. IMF je že odobril 2,2 milijarde dolarjev posojila Ukrajini, kar bo izplačano do junija, vendar je Georgieva povedala, da lahko zagotovijo dodatna sredstva. Ruski napad na Ukrajino je že oklestil delniške indekse po svetu in povišal cene energije, ZDA in zahodne zaveznice bodo še danes zaostrile sankcije proti Rusiji, kar bo vplivalo na ves svet.
IMF je januarja ocenil, da bo letošnja svetovna gospodarska rast 4,4-odstotna, vojna v Ukrajini pa jo lahko še bolj upočasni. Med sankcijami, ki jih imajo zahodne države v pripravi, je izključitev Rusije iz mednarodnega plačilnega sistema SWIFT, kar bo vplivalo tudi na preostali svet.
Nafta se je podražila, tečaj evra se je znižal
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je znižal za 3,64 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 3828,90 točke. V New Yorku se tečaji vrednostnih papirjev danes gibljejo neenotno. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja na 1,67 odstotka nižji ravni kot v sredo. Širši indeks S&P 500 je doslej izgubil 0,76 odstotka vrednosti, le tehnološki indeks Nasdaq se lahko pohvali z 0,26-odstotno rastjo.
Dogajanje v Ukrajini je pretreslo tudi denarne trge. Močno se je znižal tečaj ruskega rublja, med drugim pa tudi turške lire. Po drugi strani so se podražili ameriški dolar, japonski jen in švicarski frank. Te valute v negotovih časih veljajo za varne naložbe.
Tečaj evra se je prvič po koncu januarja znižal pod 1,12 dolarja in je bilo treba popoldne na borzi v Frankfurtu za en evro odšteti 1,1132 dolarja. V sredo zvečer se je z eno enoto skupne evropske valute še trgovalo po tečaju nad 1,13 dolarja. Evropska centralna banka je danes referenčni tečaj evra določila pri 1,1163 dolarja, kar je 1,81 centa manj kot v sredo.
Cene nafte so se zvišale za približno pet odstotkov. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena aprila, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 96,53 dolarja, kar je 4,43 dolarja več kot v sredo. V Londonu so se aprilske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 6,43 dolarja na 103,27 dolarja.
