VOJNA V UKRAJINI

Janša za članstvo Ukrajine v EU, tudi Slovenija je lahko tarča ruskih napadov

Slovensko veleposlaništvo trenutno ne more nuditi konzularne pomoči.
Fotografija: Janez Janša je skupaj s poljskim kolegom Mateuszom Morawieckijem pozval EU, naj Ukrajini ponudi polnopravno članstvo. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Odpri galerijo
Janez Janša je skupaj s poljskim kolegom Mateuszom Morawieckijem pozval EU, naj Ukrajini ponudi polnopravno članstvo. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

O aktualnih razmerah v zvezi z rusko invazijo v Ukrajini je na posebni novinarski konferenci spregovoril predsednik vlade Janez Janša. Te dni bi moral obiskati Ukrajino. Kot je povedal, obisk ni odpovedan, je pa zaradi zadnjih dogodkov preložen. »Slovenci smo bili pred 30 leti v podobni situaciji, zato vemo, kako se Ukrajinci danes počutijo. Izrazi solidarnosti in naše misli ter molitve prihajajo iz srca, ker vemo, kako težko je v takšnih trenutkih, ko ne veš, ali si sam ali je kdo s tabo, ali boš dočakal jutrišnji dan.«

Če se ne bo širila EU, se bo nekdo drug

Janša je skupaj s predsednikom poljske vlade na Evropski svet naslovil posebno pismo, poziv EU, da se Ukrajini po hitrem postopku ponudi perspektiva polnopravnega članstva v EU. »Ponoči so se temu pozivu pridružile še druge članice, čez nekaj ur se začenja seja Evropskega sveta, kjer bomo skušali prepričati skeptične kolege, ki so izražali skepso glede širitve EU, da zdaj ni več čas za dolga razmišljanja, situacija je geostrateško postala drugačna, zbudili smo se v drugačni Evropi in da so potrebne pogumne odločitve.« Janša je še dodal, da če se ne širi EU, se bo širil nekdo drug. »Iz te krute lekcije, se je treba hitro nekaj naučiti.«

image_alt
Putin vojne ne more dobiti, čakajo nas cenovni šoki? To pravi Denis Mancevič

To, kar lahko EU ponudi Ukrajini, tudi Moldaviji in Gruziji je možen in realističen političen odgovor EU. Seveda, če se bo Ukrajina ubranila, je poudaril premier. Povedal je še, da je govoril s predsednikom ukrajinske vlade. »Dejal mi je, da je po njihovih podatkih in tem, kar se dogaja na bojiščih, popolnoma jasno, da je cilj ruske agresije obglavljenje ukrajinske države. Uničenje, zamenjava vlade in predsednika, sedanje demokratično izvoljene oblasti in njihova zamenjava z marionetno vlado, kakšno je Rusija postavljala v tem delu Evrope v preteklosti. A je tudi dejal, da se Ukrajina bori, da potrebuje pomoč.«

Kibernetski napadi iz Kremlja

»V tem času dozoreva tudi odločitev, da moramo v Evropi postati neodvisni od ruskih energentov, Evropska komisija je že sprožila številne aktivnosti, da se bo to v prihodnjih letih tudi zgodilo. Dozorelo je tudi poznanje, da tudi v teh časih potrebujemo realno vojaško moč, ki bo sposobna zavarovati prostor demokracije in svobode, ki ga skupaj delimo z našimi partnerji v evropski zvezi in v Natu,« je povedal Janša in dodal, da je vlada že dala soglasje za nekatere preventivne ukrepe, ki jih je sprejemal tudi vrh Nata.

image_alt
Putin svetu: Če se vmešate, boste videli posledice, ki jih zgodovina ne pomni

Premier je tudi razkril, da je vlada ocenjevala tudi stopnjo ogroženost države v tem času. Ocenili smo, da obstaja možnost kibernetskih napadov, ki se drugod po Evropi že dogajajo in ni nobenega dvoma, da prihajajo iz Kremlja. Neke neposredne nevarnosti za spopade na ozemlju Slovenije ni, zato tudi ne dvigamo bojne pripravljenosti.« O kibernetskih napadih je sicer še povedal, da je v preteklem tednu, ko so bili tudi slovenski mediji deležni napadov, bila tudi na Portugalskem tretjina države brez mobilne povezave in prenosa podatkov, nastala je velika gospodarska škoda. 

»Ocenjujemo, da je Slovenija lahko tarča resnih kibernetskih napadov. Velika podjetja kritične infrastrukture so bila na to opozorjena že, ko se je to dogajalo na Portugalskem. Kot posamezniki smo ranljivi, ker smo od te komunikacije vsi odvisni, začeti se bomo morali pripravljati na situacijo, ko domov ali k zdravniku nekaj časa ne bomo mogli poklicati po mobilnem telefonu.«

Veleposlaništvo trenutno ne more nuditi konzularne pomoči

Konzularno poslovanje slovenskega veleposlaništva v Kijevu je do nadaljnjega ustavljeno, slovenski veleposlanik pa sicer ostaja v Kijevu, so danes sporočili z ministrstva za zunanje zadeve (MZZ). Vodja konzularnega sektorja Andrej Šter je za medije poudaril, da je »nudenje konzularne asistence na območju Ukrajine trenutno povsem neizvedljivo«.

Vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. FOTO: Voranc Vogel 
Vodja konzularne službe na zunanjem ministrstvu Andrej Šter. FOTO: Voranc Vogel 

Ministrstvo je sicer Slovence v Ukrajini že 12. februarja pozvalo, naj na varen način zapustijo državo, prav tako so odsvetovali potovanja tja. Po podatkih ambasade v Kijevu je bilo takrat v Ukrajini od 60 do 70 slovenskih državljanov, danes je Šter dejal, da jih je »zagotovo še nekaj deset. Tisti, ki so na varnem, naj tam tudi ostanejo in spremljajo razmere. Če se odločijo, da državo zapustijo, pa naj to storijo na varen način, kot jim njihova lokacija to omogoča. Ves čas naj imajo pri sebi veljaven osebni dokument, priskrbijo naj si zadostne zaloge vode in hrane, če nameravajo potovati z avtom, pa naj imajo pri sebi tudi dovolj goriva, saj lahko pričakujemo pomanjkanje teh dobrin.«

image_alt
Iryna Osypenko: Tresem se že ves dan

Šter je pojasnil, da je trenutno nudenje konzularne asistence neizvedljivo. »Po eni strani je osebna komunikacija ta trenutek nemogoča, po drugi strani pa je tudi delovanje komunikacijskih sistemov, kot je telefonija ali pošiljanje sporočil, ves čas pod velikim pritiskom.«

Sporočilo ruskemu veleposlaniku 

Državni sekretar Stanislav Raščan je ruskega veleposlanika v Sloveniji Timurja Ejvazova zaprosil, da svoji prestolnici prenese strogo obsodbo ruske vojaške invazije na Ukrajino. Slovenija Rusko federacijo poziva k spoštovanju vseh mednarodno pravnih obveznosti, k prenehanju agresije in k takojšnjemu umiku iz Ukrajine. S tem namenom Slovenija podpira nove omejevalne ukrepe EU, usmerjene med drugim na subjekte, ki so vpleteni v nezakonito odločitev Rusije, so zapisali na Ministrstvu za zunanje zadeve. »Vojaška agresija proti Ukrajini, ki je suverena država z mednarodno priznanimi državnimi mejami, predstavlja kršitev mednarodnega prava in je resna grožnja evropskemu miru in varnosti. Ruska federacija bo morala prevzeti vso odgovornost za to enostransko odločitev, povzročeno škodo in izgubo človeških življenj.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas