Vlak, kjer se spi kar na tleh, hrano pa si kuhaš sam

V največje mesto na severu Mavretanije ni mogoče priti po nobeni cesti. Tisti, ki želijo iz pristaniškega mesta Nouadhibou odpotovati v kraj s 44.649 prebivalci, se tja odpravijo z železnico. Ker je Zouerat rudarsko mesto in je prometna vez potrebna predvsem za prevažanje rude, v mesto vozi le tovorni vlak, ki po potrebi postane tudi potniški.

Na verjetno najbolj ekstremno potovanje z železnico na svetu se je podal tudi litovski fotograf Mykolas Juodele. Na vlak je sedel na majhni postaji v Nouadhibou. Odhod, kot pravi, ni strogo časovno določen. Potniki pridejo na postajo navadno okoli enih popoldne, a se lahko včasih vkrcajo šele ob 17. uri.

Vlak vozi po eni sami progi, dolgi 704 km. Enosmerno potovanje traja od 16 do 20 ur ali še dlje, če se pojavijo tehnične težave. Kot poroča popotnik, se ves ta čas vozite v oblaku prahu.

Na videz nadvse mogočen

Vlak je na videz nadvse mogočen. »Tako dolg je, da ko stojiš na vrhu zadnjega vagona, ne vidiš lokomotive, ki jih vleče,« je navdušen Juodele. Potniki temu prevoznemu sredstvu zaupajo svoje življenje, saj bi, če bi se pokvaril, lahko ostali ujeti na stotine kilometrov stran od prve vasi. Na poti se vlak občasno ustavi v nekaterih manjših vaseh. Takrat si potniki lahko pretegnejo noge na trdnih tleh, iz vlaka pa rada poskače tudi drobnica.

Poleg železove rude in ljudi vlak prevaža številne ovce in koze, ki se podajo na potovanje skupaj s pastirji. Poleg njih se na adrenalinsko vožnjo pogosto odpravijo trgovci, da bi v rudarskem mestu prodali z obale prinesene dobrine. »Večina ljudi potuje v skupinah in so dobro opremljeni z lonci in ponvami ter med potovanjem vedno pripravijo čaj in kuhajo hrano,« pravi popotnik.

Spi se kar na železnih tleh vagonov. Čeprav so, še posebno noči, včasih precej naporne, fotograf pravi, da je celotna izkušnja nepozabna: »Neskončne peščene pokrajine, mogočnost vlaka, skoraj duhovna izkušnja potovanja v globine saharske puščave sedeč v majavem tovornem vagonu – vse to je bilo zelo navdihujoče in nekaj, kar mi bo za vedno ostalo v spominu.«