V Egiptu 4500 let stare mumije mačk

Znano je, da so bili v starem Egiptu pravi mojstri mumificiranja pokojnikov: trupla so znali tako obdelati, da niso razpadla in so se ohranila tisočletja. Postopek je bil drag in zapleten, časti pa so bili deležni le najbolj bogati in vplivni, med njimi seveda egipčanski vladarji faraoni, ki jih je ljudstvo častilo kot bogove. Stari Egipčani so imeli izjemno spoštljiv odnos tudi do mačk; živali, ki so jim rekli mau, so udomačili okoli leta 3700 pred našim štetjem, njihove lastnosti pa so pripisovali kar dvema pomembnima boginjama, in sicer boginji pravice Mafdet in boginji Bastet, ki simbolizira plodnost in materinstvo.

Čeprav so raziskovalci mumificirane mačke odkrivali že prej, so tokrat naleteli na pravo mačje množično pokopališče. V kompleksu, ki je del grobnice kralja Userkafa, ustanovitelja pete egipčanske dinastije, ki je umrl leta 2487 pr. n. št., so v treh grobiščih odkrili na desetine mačjih mumij, v 4500 let starem kompleksu grobnic pa so naleteli tudi na druge živali, ki so jim očitno izkazali posebno čast, med drugim mumificiranega hrošča skarabeja, kar je prvo takšno odkritje v tem koncu Egipta, ter sarkofaga s sliko krokodila. V grobnici, ki naj bi vse od nastanka do leta 2013, ko so začeli izkopavati, ostala nedotaknjena, so bili še leseni kipci živali, poleg mačk še leva, krave in sokola.


Strokovnjaki menijo, da so Egipčani živali mumificirali iz različnih razlogov: da bi jim izkazali čast, ker so jih imeli za pojavne oblike različnih bogov, da bi jih darovali bogovom, da bi si zagotovili hrano na onem svetu ali pa, da bi se s svojimi ljubljenčki družili tudi na onem svetu.