Tisti, ki je superjunakom dal človeške slabosti

V stripovskem in filmskem svetu je odjeknila novica, da se je v 96. letu starosti za vedno poslovil legendarni Stan Lee. »Kdo?« se bo marsikdo vprašal, čeprav verjetno pozna vsaj enega njegovega junaka, tudi če ni prebral ali videl nobenega filma o tem. Stan Lee, scenarist, urednik in založnik, je bil človek, ki je skupaj s sodelavci pri založbi Marvel, še posebno s soscenaristoma in risarjema Jackom Kirbyjem in Stevom Ditkom, soustvaril vrsto priljubljenih stripovskih junakov, ki so svoje mesto našli tudi v filmih in videoigrah. Pa omenimo le nekaj superjunakov, kot so Spider-Man, Možje X, Iron Man, Thor, Hulk, Fantastični štirje, Črni panter, Daredevil, Doktor Strange, Scarlet Witch in Ant-Man.

Sedem stripovskih desetletij

Stripovska kariera Stana Leeja je trajala celih sedem desetletij. V tem času je od striparskega pomočnika, ki je risarjem nalival črnilo v nalivnike, pri mali založbi Timely Comics, ki se je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja iz Atlas Comicsa preimenovala v Marvel Comics, prilezel do kreativnega direktorja, ki je vodil t. i. Marvelovo revolucijo stripa in ki je v marsičem zaslužen, da je Marvel zdaj velikanska multimedijska korporacija.

Lee je s kolegi v šestdesetih uvedel bolj naturalistični pristop v ameriški superjunaški strip, v naslednjem desetletju pa je začel spodbijati omejitve krovne cehovske organizacije Comics Code Authority, ki je določala stripovsko vsebino v ZDA, kar je privedlo do sprememb njenih pravil. V osemdesetih letih se je odločil za širitev Marvela v druge medije, kar ni bilo povsod uspešno. Po uradni upokojitvi je ostal glavni javni predstavnik Marvela in je redno nastopal v filmih z Marvelovimi stripovskimi junaki, dobil pa je tudi naziv častni izvršni producent. On je tisti starejši možakar s sončnimi očali, ki se pojavi v določenem prizoru ali sekvenci v tako rekoč vsakem Marvelovem filmu.

Nadarjeni Stanley

Stan Lee se je rodil 28. decembra 1922 kot Stanley Martin Lieber na Manhattnu v New Yorku. Njegova mati in oče sta bila romunska Juda, ki sta v ZDA prišla iskat boljše življenje, a sta na drugi strani Atlantskega oceana doživela veliko depresijo, tako da se je družina postopoma selila vedno bolj proč od centra velemesta. Stanley si je sobo delil z mlajšim bratom Larryjem, starši pa so spali v dnevni sobi na raztegljivem kavču.

Že kot najstnik je rad pisal in sanjaril, da bo nekega dne napisal veliki ameriški roman. Pri petnajstih letih se je prijavil na srednješolski esejistični natečaj New York Herald Tribuna. Kakor se je pozneje spominjal Stan Lee, je zmagal, in to ponovil kar trikrat, tako da so mu pisali s časopisa in ga prosili, naj da možnost še drugim. Predlagali pa so mu, naj razmisli o tem, da bi se profesionalno ukvarjal s pisanjem. To mu je spremenilo življenje, je povedal Stan Lee.

Prihod v stripovske vode

Kmalu po maturi, natančneje leta 1939, se je zaposlil pri založbi Timely Comics, ki je bila stripovski oddelek newyorškega založnika Martina Goodmana, ki je slovel predvsem po šund romanih. Stanley je najprej delal kot pomočnik, kar je pomenilo, da je dobesedno pomagal vsem in vsakomur: polnil je nalivnike, korigiral tekste, brisal sledi svinčnikov s sveže narisanih stripov, hodil po malico itd. Leta 1941 je izšel strip o Kapitanu Ameriki, v katerem je Stanley pod psevdonimom Stan Lee napisal svoje prvo stripovsko besedilo. Za psevdonim se je odločil, ker je strip v tistih časih veljal za manjvrednega, mladenič pa si ni želel pokvariti imena. Tedaj si še ni misli, da se bo pozneje uradno preimenoval v Stana Leeja, strip pa bo postal cenjena in donosna veja umetnosti.

Istega leta je komaj 19-letni Stanley postal začasni urednik in hitro pokazal svoj talent tudi za posel. Pozneje je postal glavni urednik založbe, njen umetniški direktor, leta 1972 pa je nasledil Martina Goodmana. Leta 1942 je šel v vojsko, kjer je delal v oddelku za filmsko propagando in ves čas pisal stripovske zgodbe. Leta 1947 se je poročil z Joan Clayton Boocock in ostal z njo do njene smrti julija lani. Imela sta eno hčer (druga je umrla tri dni po rojstvu), ki je tudi edina dedinja njegovega premoženja, ki ga ocenjujejo na 50 milijonov dolarjev.

Revolucija stripa

V poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja je takrat največja stripovska založba DC Comics, ki je imela že uveljavljena superjunaka, Supermana in Batmana, oživila arhetip superjunaka v podobi Flasha in superskupine Lige pravičnih. Martin Goodman je Stanu dal nalogo, naj si izmisli podobno skupino superherojev. Stan Lee je tvegal in svojim superjunakom dal človeške napake in slabosti, kar je bil velik odmik od dotlej popolnih junakov, s katerimi so ciljali predvsem na prednajstniško populacijo. Leejevi junaki so bili kompleksne osebe, ki so lahko imele napade besa in melanholije ali nečimrnosti, ki so se prepirale med seboj, se ukvarjale s tem, kako bodo plačale račune, osvojile dekle, se dolgočasile ali celo zbolele.

Prva superjunaška skupina, ki jo je Lee razvil z risarjem Jackom Kirbyjem, so bili Fantastični štirje. In bili so popolna uspešnica, ki je spodbudila razvoj novih likov, kot so Hulk, Thor, Iron Man, Možje X, Daredevil, Doktor Strange in Marvelov najbolj znani in najuspešnejši junak – Spider-Man. Velik del teh novih junakov je pozneje tvoril superskupino Maščevalcev. Stan Lee je v sodelovanju z risarjem Genom Colanom zaslužen tudi za rojstvo Sokola (Falcona), prvega črnskega stripovskega superjunaka v ameriškem stripu.

Leta 1971 je pomagal reformirati ameriška stripovska pravila. Ministrstvo za zdravje ga je namreč prosilo, ali bi lahko pripravil strip o nevarnostih mamil. Lee je pripravil scenarij v treh delih, v katerem najboljši prijatelj Spider-Mana oziroma Petra Parkerja zabrede v zasvojenost. Organizacija Comics Code Authority takšnega stripa ni hotela odobriti, ker je opisoval zlorabo mamil; ozaveščevalni kontekst se ji je zdel nepomemben. A Lee ga je objavil brez njene odobritve. Strip se je dobro prodajal, Marvel pa je bil deležen pohval za svoje družbenkoristno delo in tudi CCA je pozneje sprostila svoja pravila. Lee je tudi pozneje svoje junake uporabljal kot metafore za družbena vprašanja; z mutantskimi junaki iz skupine Možje X se je lotil problema diskriminacije.

Iz stripa v film

V novem tisočletju se je začela zlata doba filmov, prirejenih po stripih. Tovrstni podvigi so bili v preteklosti po navadi le delno uspešni, po letu 2000 pa so filmi z Marvelovimi junaki, kot sta Možje X (2000) in Spider-Man (2002), začeli polniti blagajne. Stan Lee, ki je bil tedaj že v nekakšnem pokoju, čeprav je kot zaslužni predsednik upravnega odbora od Marvela prejemal po milijon dolarjev na leto, je od založbe zahteval odstotke od zaslužka. Na koncu so se leta 2005 pogodili za neznano, menda večmilijonsko vsoto. Stan Lee je imel pred tem tudi nekaj smole, ker ga je poslovni partner, s katerim sta ustanovila spletno stripovsko založbo, ogoljufal, družba pa je šla v stečaj. A kljub temu ni obupal in je do smrti sodeloval pri več stripovskih projektih, rad pa se je udeleževal tudi stripovskih kongresov in sejmov, kjer se je rad družil z oboževalci, ki jim je pravil resnični verniki (true believers).


Filmi z Marvelovimi (pretežno njegovimi) junaki so zdaj globalne uspešnice: med desetimi najbolj dobičkonosnimi filmi vseh časov so kar štirje marvelovski: Maščevalci, Brezmejna vojna (2018), Maščevalci (2012), Maščevalci: Ultronova doba (2015) in Črni panter (2018). Marvelovo kinematično vesolje, kakor pravijo vsem medijskim produkcijam, ki vsebujejo Marvelove junake, so zdaj stalnica tako v kinodvoranah kot tudi na televiziji.