Strašen virus iz afriških pragozdov že v Evropi

Novi virus, za katerega ni cepiva, je že v Evropi. Srbsko ministrstvo za zdravje je zaradi opičjih koz v torek uvedlo povečan nadzor na meji in predvsem na letališčih, razlog za to pa je pojav prvih primerov omenjene bolezni v zahodnih evropskih državah. Gre za virusno bolezen, za katero ni cepiva. V Srbiji so ustanovili posebno delovno skupino za spremljanje in nadzor nad opičjimi kozami.


O prvih obolelih poročajo iz Velike Britanije, z virusom sta se okužila potnika, ki sta prišla iz Nigerije, je sporočil evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Direktor klinike za infekcijske bolezni kliničnega centra v Srbiji Goran Stevanović je državljane, ki so v Nigeriji zasebno ali poslovno, posvaril, naj se izogibajo stiku z živalmi in naj ne uživajo mesa. In dodal, da opičje koze sicer niso ebola in ne predstavljajo tolikšne nevarnosti za širjenje. V primeru pojava simptomov naj seveda obiščejo zdravnika.

Tvegan stik

Virus opičjih koz je po strukturi podoben virusu črnih koz, povzroča podobno, vendar blažjo bolezen. Na človeka se prenese z uživanjem mesa ali stikom z okuženimi živalmi, in sicer prek ran na koži (torej s krvjo) in sluznici pa tudi kapljično, med daljšim stikom z okuženim (torej s slino, kašljanjem, kihanjem), čeprav je prenos s človeka na človeka menda redek. Kraj izbruha opičjih koz sicer ni znan, virus so odkrili pri glodavcih in opicah v pragozdovih Afrike, zlati v zahodni in osrednji Afriki. Bolezen se na črni celini pojavlja sporadično, občasno v epidemijah.


Posamezniki, ki so cepljeni proti črnim kozam, imajo manjše tveganje za okužbo z virusom opičjih koz, v Afriki, od koder prihaja bolezen, je smrtnost 22-odstotna. Pogosteje zbolevajo otroci. Virus povzroči povečanje limfnih vozlov in splošno oslabelost, od dva do tri dni po okužbi nastanejo spremembe na koži – vidni mehurčki, polni tekočine, ki jih je lahko le nekaj, lahko pa tisoč. Prve spremembe so na obrazu, od tam se širijo po telesu, najhuje je na stopalih in dlaneh. Mehurčki imajo nekaj faz, na koncu nastanejo kraste, te se luščijo in odpadejo. Bolezen traja od dva do štiri tedne. Čeprav opičje koze potekajo v precej blažji obliki kot črne, so lahko usodne, opozarja Svetovna zdravstvena organizacija.

Zbolel zdravstveni delavec

Bolezen so prvič identificirali leta 1970 v Demokratični republiki Kongo pri devetletnem fantu, v regiji, kjer se črne koze niso več pojavljale. Potlej so o večini primerov poročali z ruralnih območij deževnega gozda; leta 1997 so se v Kongu spopadali z epidemijo opičjih koz. Spomladi 2003 so bolezen potrdili v ZDA, to je bil prvi primer zunaj črne celine. Lani jeseni so v Kongu zabeležili večji izbruh, od takrat poročajo o posamičnih primerih.

Sredi septembra so iz Anglije poročali o prvem obolelem, nekaj dni pozneje še o drugem. Oba sta se okužila v Nigeriji, še preden sta se vrnila na Otok, so sporočile tamkajšnje zdravstvene oblasti. Včeraj so potrdili tretji primer: okužil se je zdravstveni delavec, ki je skrbel za drugega obolelega, in se zdaj zdravi v bolnišnici v Newcastlu. Zdravstvene oblasti zato zdravnike in medicinske sestre opozarjajo, naj se obolelih ne dotikajo z golimi rokami, prav tako ne posteljnine in brisač, ki so jih uporabljali oboleli.