Pogajanja o prekinitvi ognja: Rusija naj bi opustila eno zahtevo
Glavni poudarki:
- Ukrajinska in ruska delegacija se pogajata v Carigradu, prisoten je tudi Roman Abramovič
- Joe Biden se ne namerava opravičiti Putinu zaradi izrečenih besed. »Izrazil sem moralno ogorčenje, ki ga čutim do tega človeka. Nisem izražal spremembe v politiki.«
- Rusi na Hrvaško naslovili protest zaradi ministrovih izjav.
- Ministri Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Italije, Luksemburga in Belgije so pozvali svoje državljane, naj se ne pridružijo ukrajinskim silam v boju proti Rusiji.
- Predstavnik Kremlja pravi, da Rusija zaradi vojne v Ukrajini ne namerava uporabiti jedrskega orožja.
- V Carigradu se bosta danes sestali ukrajinska in ruska delegacija in nadaljevali pogajanja o prekinitvi ognja.
14.50 V Carigradu sta ruska in ukrajinska delegacija pričeli nov krog pogajanj o prekinitvi ognja. »V rokah obeh strani je, da končata to tragedijo,« je pred začetkom pogajanj dejal turški predsednik Erdogan, ki je v dobrih odnosih tako s Kijevom kot z Moskvo. Pogovori potekajo v carigrajski palači Dolmabahče.
Kaj državi zahtevata druga od druge? Kijev želi, da se ruski vojaki umaknejo z ozemlja. Moskva pa od Ukrajine zahteva, da se odpove kandidaturi za članstvo v Natu in da prizna odcepljeni območji Donjeck in Lugansk kot samostojni državi, črnomorski polotok Krim pa kot del Rusije. The Financial Times in BBC poročata, da naj bi ruska stran opustila zahtevo po 'denacifikaciji' Ukrajine in naj bi ji bila pripravljena dovoliti, da se pridruži EU, vendar naj se ob tem zaveže vojaški nevtralnosti.
Na pogajanjih je tudi ruski milijarder Roman Abramovič, ki je na pogajanja prispel skupaj z rusko delegacijo.
12.19 Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek na novinarski konferenci dejal, da se ne bo opravičeval in ne bo vzel nazaj besed, ki jih je v soboto v Varšavi izrekel o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu. Znova je pojasnil, da ne zagovarja spremembe režima v Rusiji.
Biden je v soboto izjavil, da Putin ne sme ostati na oblasti v Rusiji, kar je sprožilo razlage, da zagovarja odstranitev ruskega s položaja. »Izrazil sem moralno ogorčenje, ki ga čutim do tega človeka. Nisem izražal spremembe v politiki,« je v ponedeljek pojasnil Biden, ko je odgovarjal na vprašanja novinarjev po predstavitvi predloga proračuna za leto 2013.
»Če bo nadaljeval na poti, na kateri je sedaj, bo postal svetovni izobčenec,« je Biden še dejal o Putinu. Če bi šlo pri Bidnovem poziv za spremembo režima v Moskvi, bi bila to velika sprememba v ameriški zunanji politiki, ki lahko pripelje do nevarne zaostritve odnosov z Rusijo. »Zadnje, kar si želim je, da bi šli v kopensko, jedrsko vojno z Rusijo. Vendar pa ljudje, kot je Putin, ne bi smeli voditi držav, čeprav jih vodijo.«
11.17 Rusija je na Hrvaško naslovila močan protest »zaradi žaljivih in neutemeljenih obtožb« hrvaškega ministra za zunanje zadeve Gordana Grlića Radmana o ruskem predsedniku Putinu, so sporočili z ruskega veleposlaništva v Zagrebu. Minister je Putina označil za vojnega zločinca, ruska stran pa je Zagreb opozorila na negativne posledice. Grlić Radman je za Hrvatski radio minulo sredo izjavil, da je Putin zakrivil vojne zločine, in izrazil upanje, da »ruski avtokratski režim« ne bo trajal večno. »Takšno neodgovorno vedenje načenja tkivo dvostranskih rusko-hrvaških odnosov, ki letos obeležujejo 30 let,« so se na ministrove izjave odzvali na ruskem veleposlaništvu v Zagrebu. »Žaljivi jezik in neutemeljene obtožbe na račun predsednika Ruske federacije so absolutno nesprejemljivi.«
Rusiji se zdi nesprejemljivo, da je Grlić Radman rusko vlado poimenoval režim in si javno zaželel, da ne bi ostala več dolgo na oblasti. Ruska stran je zato »naslovila močan protest Zagrebu« in ga uradno pozvala, naj ne izziva negativnih posledic za meddržavne odnose Rusije in Hrvaške. »Prav tako se nam zdi potrebno upoštevanje splošno sprejetih pravil mednarodne komunikacije in diplomatskega bontona.«
Rusko veleposlaništvo se je minuli teden z odrtim pismom odzvalo tudi na izjave hrvaškega profesorja na katedri za mednarodno pravo na zagrebški pravni fakulteti Davorina Lapaša. Ta je za Večernji list komentiral Putinov napad na Ukrajino in izjavil, da gre za enega od najhujših zločinov v mednarodnem pravu. Ruski veleposlanik v Zagrebu Andrej Nesterenko je v odprtem pismu zapisal, da so ga »zgrozili ocene in sklepi profesorja«. Na koncu mu je svetoval, naj za pridobitev praktičnega znanja obišče bojišča v Ukrajini.
10.00 Generalna sekretarka organizacije Amnesty International Agnes Callamard je danes ostro obsodila ruske vojne zločine v Ukrajini, saj se število civilnih žrtev ob ruski invaziji še naprej povečuje. Ob tem je razmere v Ukrajini primerjala z vojno v Siriji. »To, kar se dogaja v Ukrajini, je ponovitev tega, kar smo videli v Siriji,« je Callamardova dejala v Johannesburgu ob predstavitvi letnega poročila otganizacije o stanju človekovih pravic v svetu. »Presegli smo stopnjo vsesplošnih napadov, sedaj smo že sredi namernih napadov na civilno infrastrukturo. Kar so Rusi počeli v Siriji, se dogaja tudi tukaj.« Rusijo je ob tem obtožila, da je humanitarne koridorje spremenila v »smrtonosne pasti«.
Amnestyjeva direktorica za vzhodno Evropo Marie Struthers je na ločenem srečanju v Parizu povedala, da so v Ukrajini »zabeležili uporabo enakih taktik kot v Siriji in Čečeniji«, vključno z napadi na civiliste in uporabo orožja, ki je po mednarodnem pravu prepovedano. Callamardova je Mariupol primerjala s sirskim Alepom, ki ga je ob pomoči ruskega letalstva oblegal predsednik Bašar al Asad. Rusija je bila glavna podpornica sirske vlade v vojni, ki je izbruhnila marca 2011.
9.00 Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nočnem nagovoru na telegramu dejal, da situacija kljub nekaj ukrajinskim vojaškim zmagam v vojni z Rusijo ostaja napeta. Ruska ofenziva naj bi sicer nekoliko zastala, vendar pa se spopadi po celotni državi nadaljujejo.
Zelenski je povedal, da so ukrajinske obrambne sile odbile napade in ruske enote pregnale iz mesta Irpin blizu Kijeva. Kljub temu pa ruska vojska ohranja nadzor nad območjem severno od prestolnice, kjer ima še dovolj zalog in vojaških enot.
8.16 Sedem držav članic EU je v ponedeljek pozvalo svoje državljane, naj se ne pridružijo boju proti ruskim silam v Ukrajini. Poziv so izdali pravosodni ministri Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Italije, Luksemburga in Belgije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ministri so soglasno odsvetovali Evropejcem, da se pridružijo prostovoljnim borcem v vojni v Ukrajini, je sporočilo belgijsko pravosodno ministrstvo po srečanju skupine.
Po ruski invaziji na Ukrajino 24. februarja je Zelenski sicer odprto povabil vse tujce v državo, ki so pripravljeni pomagati v boju proti ruskim vojakom. Glede na podatke ukrajinskih oblasti se je do 6. marca na poziv odzvalo okoli 20.000 ljudi.
7.50 Rusija bi jedrsko orožje uporabila le, če bi obstajala grožnja obstoju države, ne zaradi vojne v Ukrajini. Tako je v ponedeljkovem intervjuju dejal predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov za PBS Newshour. »Kakršen koli izid operacije seveda ni razlog za uporabo jedrskega orožja.« Peskov je še komentiral nedavne izjave ameriškega predsednika Bidna, ki je Putina označil za 'klavca' in dejal, da ne bi smel ostati na oblasti. Dejal je, da je ta izjava skrb vzbujajoča in osebno žaljiva. »Ameriški predsednik ne odloča o tem, kdo bo ali kdo je predsednik Ruske federacije.«
Peskov je še zanikal, da ruska vojska namenoma izbira za tarčo ukrajinske civiliste. »Ne obstreljujejo hiš. Ne obstreljujejo stanovanj in ne obstreljujejo civilnih objektov. Obstreljujejo in ciljajo vojaško infrastrukturo.«
7.29 Ukrajinska delegacija, ki jo vodita obrambni minister Oleksij Reznikov in svetovalec predsednika Mihajlo Podoljak, je prispela v Carigrad na nov krog pogajanj z ruskimi predstavniki o končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinska delegacija je zagotovila, da jim je prioriteta zagotoviti prekinitev ognja.
Gre za prve pogovore iz oči v oči po več kot dveh tednih, ki pa jih tokrat gosti turški predsednik Erdogan. Začeli se bodo predvidoma ob 10. uri po lokalnem času (ob 9. uri po srednjeevropskem času). Pred začetkom pogovorov je po poročanju BBC ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba poudaril, da se ne bodo pogajali o menjavi ljudi, zemlje ali suverenosti. Na pogovorih si želijo rešiti vsaj humanitarna vprašanja, glavni cilj pa je zagotovitev prekinitve ognja. Pričakovanja so sicer na obeh straneh nizka. Tiskovni predstavnik Kremlja Peskov je opozoril, da na pogajanjih doslej niso dosegli napredka in da tudi tokrat ne gre pričakovati večjih prebojev.
Zelenski je nedavno dejal, da se je pripravljen pogovarjati o nevtralnosti Ukrajine, kar je ena ključnih zahtev Rusije na pogajanjih. Kot je pojasnil v pogovoru z ruskimi novinarji, ukrajinski pogajalci temeljito proučujejo to možnost.
