OSLOVSKI KAŠELJ

Na Hrvaškem se širi bolezen, za katero umirajo dojenčki. Kako je v Sloveniji?

V enem tednu se je skoraj podvojilo število okuženih z oslovskim kašljem. Najbolj so ogroženi dojenčki, najboljša preventiva pa je cepljenje.
Fotografija: Simbolična fotografija. FOTO: Ratchat, Getty Images/Istockphoto
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Ratchat, Getty Images/Istockphoto

Na širšem območju Splita na Hrvaškem se širi epidemija oslovskega kašlja. Zaznali naj bi 125 okuženih, teden prej 70. Gre za potrjene primere, medtem ko je okuženih verjetno še bistveno več.

»Epidemija se širi. Imamo več primerov v Splitu, sporadično pa tudi v Splitsko-dalmatinski županiji. Do zdaj je bilo hospitaliziranih 17 dojenčkov, še en dojenček in šoloobvezen otrok imata nevrološke zaplete. Najhujše poteke vidimo pri dojenčkih, ki ne znajo in ne morejo kašljati, kar lahko pripelje do prenehanja dihanja. Oboleli lahko imajo zapete, kot je vnetje pljuč, pa tudi nevrološke zaplete, kot sta konvulzija in encefalitis,« pravi epidemiologinja z zavoda za javno zdravstvo Splitsko-dalmatinske županije Milka Brzović.

Stroka opozarja javnost, da je treba epidemijo upočasniti, kar se stori s cepljenjem otrok. Zato so vse starše, katerih otroci niso cepljeni, pozvali, naj se oglasijo pri pediatru, da bodo malčke cepili.

Lahko tudi smrt

Oslovski kašelj povzroča bakterija Bordetella pertussis. Epizode kašlja trajajo od 4 do 8 tednov, bolezen pa najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke, pišejo na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz). S človeka na človeka se prenaša s kužnimi kapljicami pri kašljanju, kihanju, tudi posredno prek okuženih predmetov.

»Oslovski kašelj je še vedno pomemben vzrok smrti pri dojenčkih, mlajših od 6 mesecev. Najpogostejša od zapletov je bakterijska pljučnica, ki ima tudi najvišjo smrtnost. Od preostalih zapletov so možni vročinski krči, prenehanje dihanja, izguba apetita, vnetje srednjega ušesa, dehidracija in nevrološke posledice (možganske krvavitve) zaradi zmanjšanega dotoka kisika v možgane,« opozarja Nijz.

Bolezen se zdravi z antibiotikom, medtem ko je najučinkovitejši način preprečevanja cepljenje.

Kako je v Sloveniji?

»V letu 2022 je bilo prijavljenih 51 primerov, v letu 2023 pa do včeraj (do 24. oktobra, op. p.) 25 primerov oslovskega kašlja,« so nam odgovorili z Nijz. Poudarjajo, da je najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti.

»Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program. Tako pred boleznijo zaščitimo že majhne otroke v prvem letu starosti, ko dobijo prve tri odmerke kombiniranega cepiva proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu influence B in otroški paralizi,« so pojasnili za slovenskenovice.si in dodali povezavo do podatkov o precepljenosti.

Iz objavljenega dokumenta je razvidno, da je bila precepljenost proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, okužbam s Hib in proti hepatitisu B s 3. odmerkom cepiva lani 89,2-odstotna, kar je več kot leto prej, ko je bila 86,4-odstotna.

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije