Ferfila: Ukrajina naj pozabi na Nato, v zameno pa naj dobi članstvo v EU
Pred dobrim tednom in pol so začeli zahodni mediji glasneje napovedovati vojaški spopad v Ukrajini. Nekateri med njimi so že kar razglašali začetek tretje svetovne vojne. Od takrat so se razmere še zaostrile, Rusija je pred dvema dnevoma priznala neodvisnost separatističnih regij Doneck in Lugansk oziroma skupaj Donbas, svojemu obrambnemu ministrstvu je Putin ukazal, naj prevzame »funkcijo ohranjanja miru« v obeh ljudskih republikah, zunanjemu ministrstvu pa je naročil, naj vzpostavi diplomatske odnose z obema regijama, ki sta sicer po mednarodnem pravu del Ukrajine. S tem je kriza dobila še večje dimenzije, vojaški spopad pa skoraj neizogiben. Kam bo to pripeljalo in kaj bi bilo najbolje za vse vpletene, smo se pogovarjali s politologom in obramboslovcem Bogomilom Ferfilo.
S podpisom sporazuma o medsebojni pomoči po priznanju Donecka in Luganska je Putin legaliziral vojaški pohod na ukrajinsko ozemlje. Kako daleč menite, da bo šel ta konflikt? Še vedno vztrajate, da ne bo vojne?
Dejstvo, ki je nesporno, je to, da Ukrajina ni želela uresničiti dogovora Minsk 1 in Minsk 2, ki je končal spopade leta 2015. Zakaj ni hotela sprejeti? Ker je bilo zapisano, da mora v teh regijah izvesti volitve, pred tem mora spremeniti svojo ustavo in tema entitetama podeliti več avtonomije, za tem pa bo bosta ti dve regiji odložili orožje in sprejeli ukrajinsko vojsko na mejah. Ukrajina tega ni storila, ker bi vsak ukrajinski predsednik, ki bi to uresničil, pogorel na naslednjih volitvah, saj veliko Ukrajincev meni, da je to korak nazaj in priznanje ruskim separatistom. Putin je ves čas govoril, mi smo se to dogovorili, dajte to uresničiti. Po mojem mnenju je želel ukrajinski predsednik Zelenski izkoristiti Nato, da bi mu pomagal opraviti s separatisti. Po logiki stvari je po mojem on začel te nove napetosti na tem območju. Še drugo dejstvo pa je, da je iz Ukrajine pobegnilo zdaj že okoli 70.000 ljudi v Rusijo, kar je Putin uporabil kot osnovo za obtožbo Ukrajine, da izvaja genocid nad rusko manjšino v Ukrajini. Če pribeži takšno število ljudi, je Putin moral nekaj storiti. In poteza je bila priznanje neodvisnoti.
Lahko bi potegnil tudi kakšno drugo potezo.
Če gledate ta napad medijev in politikov na Rusijo, kaj preveč drugega ni mogel narediti. Potekala so pogajanja, sprejemal je evropske in ameriške državnike, nič se ni premaknilo. Dejstvo je, da Rusija ni ravnala po mednarodnem pravu, absolutno ne. Tu Rusija nastopa s pozicije realne moči in pozicije, da mora zaščititi svojo manjšino. To je situacija, ki se nadaljuje iz tega prvotnega spora o širitvi Nata proti vzhodu. Natove rakete bi bile z vključitvijo Ukrajine v Nato namreč postavljene kar na 3.000 kilometrov dolgi meji z Rusijo, kar Rusija razume kot nesprejemljivo rešitev in nespoštovanje dogovorov Zahoda iz časa združevanja Nemčij.
Če predpostaviva, da se Nato ne bi širil, bi Putin v današnjem konfliktu ravnal enako?
To je temeljna dilema, ki jo bo morala razrešiti Evropa. Ali bi bila Evropa boljša brez Nata ali ne. Ali bi Evropa sama lahko razrešila te probleme ruskih manjšin na diplomatski način ali je za to potrebna Amerika, ki ves čas grozi z orožjem, s sankcijami itd. To je dilema, kjer ne poznam odgovora. Če bi o tem vprašali evropske države, bi Nemčija, Francija verjetno rekli, da je treba več evropske samostojnosti in evropske vojske, če pa vprašate baltske države, ki imajo slabe izkušnje z Rusijo, bodo pa rekle, nikakor ne, brez Amerike ne moremo nič. Tudi Ukrajina se ne bi tako obnašala, če ne bi računala na ameriško orožje in podporo. Ampak da gre pa vsa Evropa v vojno zaradi Ukrajine, za to pa mi nismo.
Ampak Nato ne bo poslal vojakov v Ukrajino, brez tega ta nima realnih možnosti v spopadu z Rusijo ... Verjetno bo morala najti drugo rešitev. Mogoče, da se sprijazni z realno mogočim?
Če ti nekdo ves čas pošilja orožje in obljublja sankcije ... Jaz mislim, da je to preveč podpore Ukrajini. Treba je vzpostaviti neke odnose z Rusijo. Dober primer tega je Finska. Njej so vzeli celoten vzhodni del ozemlja, Karelijo. Finska se je temu prilagodila, vstopila v Evropsko unijo in razglasila nevtralnost. Tak model bi predlagal za Ukrajino. Naj se ji odpre pospešen vstop v Unijo, ona pa v zameno razglasi nevtralnost, kar pomeni, da nikoli ne bo vstopila v kakšno vojaško zvezo. To je edina rešitev, ki jo vidim.
Zahod je napovedal sankcije. Kot že velikokrat.
Te so za zdaj zelo rahle, ker si tudi Zahod pušča odprta vrata za pogajanja. Evropa dobiva eno tretjino energentov iz Rusije in hude sankcije bi pomenile velike težave za Evropo. Tudi če Evropa prekine trgovanje z Rusija, ima ta številne trge v Aziji, potem je tu še G5. Ti trgi z lahkoto zamenjajo evropskega.
Kako so potem sploh lahko učinkovite? Vsega omenjenega se Putin dobro zaveda.
No, mogoče tu velja omeniti Severni tok 2, tam so bile vložene težke milijarde ruskega gospodarstva. To bi bil največji udarec za Rusijo, ampak tudi nemški kancler Olaf Scholz je povedal, da samo zaustavlja začetek obratovanja, ne pa da se odpoveduje toku. Nemčija je v strahotni energetski stiski, ker se je odrekla jedrski energiji in si propada severnega toka ne more privoščiti.
Kakšne so torej realne posledice sankcij za Slovenijo?
Imamo kar nekaj podjetij, ki delujejo na ruskem trgu, odvisni smo od ruskih energentov, tako da sankcije bi imele podobno škodo kot za ostalo Evropo. Ampak to govorim o skrajnih sankcijah, trenutno te niso v igri.
Kako se bo situacija odvijala v prihodnje?
Zdaj je napovedano srečanje med Bidnom in Putinom. Vse bo odvisno od tega, ali se bo Nato pripravljen odpovedati vključitvi Ukrajine. Menim, da bi bilo Ukrajini treba jasno povedati, naj pozabi na članstvo v Natu in na to, da se bomo vse evropske države žrtvovale zaradi nje. Rešitev so pogajanja. Menim, da je treba stopiti korak nazaj in predlagati rešitev za nastalo situacijo. Francoski predsednik Emanuel Macron stoji za idejo, da postane Ukrajina nevtralna država, regiji pa dobita večjo avtonomnost, brez tega Rusija ne bo odnehala. Rusiji je treba dati neka varnostna zagotovila in mislim, da je tudi pošteno, da jih dobi, Ukrajina pa dobi pospešeno približevanje Evropi in tako vključitev v Evropsko unijo. Tako Rusiji zagotovijo varnost pred Natovimi raketami, ljudje dobijo mir, Ukrajini pa varnost pred Rusijo predstavlja EU. Če se ne bodo mogli dogovoriti, je najbolj verjetno, da bo v regijah Doneck in Lugansk nastalo tako imenovano območje zamrznjenega konflikta, ki je najslabše za vse, predvsem pa za ljudi, ki tam živijo.
