Zahod: »Rusija načrtuje največjo vojno v Evropi po letu 1945«
Vsi znaki kažejo, da Rusija načrtuje obsežen napad na Ukrajino, je v soboto zvečer v pogovoru za nemški ARD opozoril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in se tako pridružil svarilom, ki iz ZDA prihajajo že dlje časa in so jih v Beli hiši nazadnje ponovili ponoči. Tudi britanski premier Boris Johnson napoveduje veliko vojno. Svarila, da so razmere vse bolj nevarne, in ocene, da je ruska invazija na zahodno sosedo pred vrati, se na Zahodu v zadnjih dneh stopnjujejo. Ameriški predsednik Joe Biden je v petek ocenil, da je ruski predsednik Vladimir Putin že sprejel odločitev za napad, za danes pa je zaradi ukrajinske krize sklical zasedanje sveta za nacionalno varnost.
V Beli hiši so medtem ponoči ponovili, da bi lahko Rusija vsak trenutek napadla Ukrajino. Enako trdijo tudi v Natu: »Vojaki se ne umikajo, kakor trdi Rusija, ampak prihajajo vedno novi,«« pravi Stoltenberg. Nato je sicer v soboto svoje uslužbence iz Kijeva preselil v Lvov na zahodu Ukrajine in v belgijski Bruselj, kjer je sedež zavezništva. Prav tako v soboto sta se Nemčija in Francija pridružili državam, ki svoje državljane pozivajo k takojšnjemu odhodu iz Ukrajine. Nemški in avstrijski letalski prevoznik, Lufthansa in Austrian Airlines, pa sta napovedala začasno ustavitev svojih letov v Kijev in Odeso.
Johnson je v soboto v pogovoru za BBC rekel, da načrtuje Rusija »največjo vojno v Evropi po letu 1945«. »Obstajajo vsi znaki, da se je ta načrt na nek način že začel,« je dodal. Obveščevalni podatki po besedah Johnsona kažejo, da namerava Rusija začeti invazijo, s katero bo obkolila Kijev.
Rusija in Belorusija sta se odločili podaljšati skupne vojaške vaje, ki naj bi se sicer končale danes. Kot razlog je beloruski obrambni minister Viktor Hrenin navedel povečano vojaško aktivnost na zunanjih mejah obeh držav ter eskalacijo razmer na vzhodu Ukrajine.
Predsednika Belorusije in Rusije Aleksander Lukašenko in Vladimir Putin sta se odločila nadaljevati pregled pripravljenosti sil, je sporočil Hrenin. Cilj vaj ostaja zagotoviti ustrezen vojaški odziv na morebitne zunanje grožnje. Za koliko časa se vaje podaljšujejo, ni navedel.
Skupne vojaške vaje v Belorusiji, ki so se začele 10. februarja, so zbudile veliko pozornosti. Skrb na Zahodu je zbujala predvsem okrepljena prisotnost ruskih vojakov. Tam jih je okoli 30.000.
Vse bolj zaskrbljeni so tudi v EU. Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je v soboto zvečer v pisni izjavi opozoril, da smo priča nevarni krepitvi manipuliranja informacij z namenom ustvarjanja lažne pretveze za vojaško eskalacijo. Ruski mediji namreč vse glasneje trdijo, da pripravlja Kijev ofenzivo na proruski separatistični regiji Donjeck in Lugansk, in množično poročajo o domnevnih napadih ukrajinske vojske na proruske sile na vzhodu države. Ukrajinske rakete naj bi padle celo na ozemlje Rusije nedaleč od meje z Ukrajino. Tako oblasti v Kijevu kot na zahodu tovrstne trditve označujejo kot povsem neutemeljene.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem v soboto govoril s francoskim kolegom Emmanuelom Macronom. Zelenski je zatrdil, da bo Ukrajina še naprej zadržana in se ne bo odzvala na ruske provokacije. Macron danes na to temo po telefonu govori tudi s Putinom, pogovor se je začel v skladu z načrtovanim urnikom, so sporočili iz francoske predsedniške palače. Zelenski je pred tem v soboto v svojem govoru na varnostni konferenci v Münchnu zahodu očital politiko popuščanja Rusiji in poudaril, da njegova država že osem let zadržuje eno največjih vojsk na svetu. Če je ruska invazija res pred vrati, kakor trdi zahod, je Zelenski zahteval jasen časovni okvir pridružitve Ukrajine zvezi Nato, več vojaške pomoči in takojšnje sankcije proti Rusiji.
Francoski in ruski predsednik, Emmanuel Macron in Vladimir Putin, sta se v današnjem telefonskem pogovoru dogovorila, da si bosta prizadevala za premirje na vzhodu Ukrajine, so sporočili iz Elizejske palače. Da je Rusija tik pred invazijo, je znova ocenil ameriški državni sekretar Antony Blinken, ki pa naj bi se v kratkem sestal z ruskim kolegom.
Macron in Putin sta izpostavila potrebo po iskanju diplomatske rešitve trenutne krize in se zavezala, da bosta storila vse za to, da takšno rešitev tudi najdeta, so sporočili iz Pariza. V prihodnjih dneh naj bi se sestala zunanja ministra Francije in Rusije.
