Amerika se vrača na Luno

Ameriška vesoljska agencija Nasa je nedavno oznanila, da je izbrala devet industrijskih družb, ki bi jo utegnile vrniti na Lunino površje in bodo tekmovale v okviru 2,6 milijarde dolarjev vredne pogodbe, katere cilj je zgraditi vesoljsko plovilo, ki bo na Luno odpeljalo koristni tovor in znanstvene instrumente, ter prikazati različne nove tehnologije. In to morda že prihodnje leto! To naj bi bil prvi korak k razširjenemu raziskovanju našega najbližjega nebesnega telesa in tudi ponovni vrnitvi človeka na njegovo površje.

Družbe so različno močne, stare in izkušene: Astrobotic Technologies, Deep Space Systems, Draper, Firefly Aerospace, Intuitive Machines, Lockheed Martin Space, Masten Space Systems, Moon Express in Orbital Beyond. Večina je novih in malo znanih, z malo zaposlenimi, a izstopa velikan Lockheed Martin z izjemnimi izkušnjami z različnimi vesoljskimi sondami, veliko zaposlenimi in dolgoletnimi izkušnjami na področju letalstva, astronavtike in tudi oborožitvenih sistemov.

S tem ko se je Nasa odločila, da naj bi robotske sonde, namenjene raziskovanju Lune, razvile, zgradile in upravljale zasebne industrijske družbe, je prekinila tradicijo pri tovrstnih vesoljskih raziskovalnih programih. "Delamo nekaj, česar nismo še nikoli," je dejal Nasin šef Jim Bridenstine. "Želimo imeti več dobaviteljev, ki med seboj tekmujejo glede na stroškov in inovacije." Namesto programa, ki ga podpira vlada, bodo stranka v zasebnem poslu, s čimer bo Nasa lahko znižala stroške, je še dejal. Program CLPS, komercialni lunarni tovorni servis, je nov način Nasinega obujanja zastalega ameriškega programa raziskovanja Lune. Slednji je namreč dobil spodbudo v sedanji ameriški administraciji in predsedniku; Donald Trump je pooblastil Naso, da poudari vrnitev astronavtov na naš naravni satelit. Nekdanja administracija Baracka Obame je to zaobšla in favorizirala raziskovanje Marsa.

Čeprav je možnost, da se bodo ameriški astronavti vrnili na Luno, oddaljena še vsaj desetletje, pa bo že prej tam nekaj različnih vesoljskih robotskih sond, ki bodo na različne načine raziskovale različna področja Lune in morda prinesle nove vzorce. No, oznanilo o izboru teh vesoljskih družb Nase in ameriške vlade ne obvezuje, da podpirata vse, na natečaju bo izbrana tista, ki ji bodo lahko zahteven program zaupali v razvoj, izgradnjo, operativno dejavnost in upravljanje. Lahko se zgodi, da bodo samo nekatere ali pa kar vse dobile pogodbo za različne lunarne misije.


Zadnja ameriška vesoljska robotska sonda, ki se je spustila na površino Lune, je bila Surveyor 7. Tam je pristal 10. januarja 1968 in deloval do 21. februarja 1968. Nasa upa, da bi se vesoljski programi začeli izvajati sredi naslednjega desetletja. Nekateri menijo, da bi ZDA lahko prvo majhno vesoljsko sondo poslala na Luno že prihodnje leto oziroma leta 2020.