NI SE ZGODILO PRVIČ
Znani slovenski glasbenik v primežu policije: Dušili in tepli so me
Med najbolj vnetimi protestniki je bil tudi N'toko.
Odpri galerijo
Miha Blažič N'toko. FOTO: Jože Suhadolnik
Protesti proti vladi, ki so že sedmič zapored napolnili večja slovenska mesta, so v prestolnici dobili bolj napeto noto. Policija je namreč aretirala sedem protestnikov, ki so preskočili ograjo. Pri tem je odmevala zlasti aretacija gledališkega režiserja in aktivista Jaše Jenulla, ki je na družbenih omrežjih delil svojo plat zgodbe o pridržanju, po nekaterih infomracijah pa je bil med prijetimi tudi glasbenik Miha Blažič N'toko.
Za zadnjega bližnje srečanje s policijo ni bilo prvo, o njih in policijskem nasilju je nedavno pisal tudi na svojem blogu. Izsek iz prispevka z naslovom Kako sem se naučil sovražiti policijo: »Moj osebni odnos s policijo se je posebno poslabšal prav v letih, ko se ukvarjam z vprašanjem migracij. Dušili in tepli so me, ko sem nasprotoval deportaciji sirske družine, nato pa mi poslali položnico. V času, ko smo se zavzemali za Ahmada Šamija in njegovo družino, so vpoklicali policaje, robocope, kriminaliste in celo specialiste za terorizem, da so dve leti iz čistega revanšizma MNZjevih uradnikov poskušali deportirati 50 letnega sirskega begunca v hudi duševni stiski. Videl sem jih spletkarsko izigrati nosečnico, da bi ji na dan poroke deportirali partnerja…vem za kar nekaj primerov, ko jim je to uspelo. Videl sem jih vrniti popolnoma psihično uničene mladostnike v vojne cone. Videl sem veliko družin žalovati, ker so njihovi bratje ali sinovi umrli med bežanjem pred policijo. In še vedno vsak dan videvam nešteto ljudi, ki so zaradi policijskega nasilja ostali trajno poškodovani, brez nog, brez prstov na rokah, zatravmirani, polni jeze in strahu, zaprti v celicah za zločin iskanja boljšega življenja. Gre za izvajanje sistema strateške krutosti, ki ni nič manj krut, če ga včasih izvajajo tudi prijazni in dobromisleči policisti.«
Za zadnjega bližnje srečanje s policijo ni bilo prvo, o njih in policijskem nasilju je nedavno pisal tudi na svojem blogu. Izsek iz prispevka z naslovom Kako sem se naučil sovražiti policijo: »Moj osebni odnos s policijo se je posebno poslabšal prav v letih, ko se ukvarjam z vprašanjem migracij. Dušili in tepli so me, ko sem nasprotoval deportaciji sirske družine, nato pa mi poslali položnico. V času, ko smo se zavzemali za Ahmada Šamija in njegovo družino, so vpoklicali policaje, robocope, kriminaliste in celo specialiste za terorizem, da so dve leti iz čistega revanšizma MNZjevih uradnikov poskušali deportirati 50 letnega sirskega begunca v hudi duševni stiski. Videl sem jih spletkarsko izigrati nosečnico, da bi ji na dan poroke deportirali partnerja…vem za kar nekaj primerov, ko jim je to uspelo. Videl sem jih vrniti popolnoma psihično uničene mladostnike v vojne cone. Videl sem veliko družin žalovati, ker so njihovi bratje ali sinovi umrli med bežanjem pred policijo. In še vedno vsak dan videvam nešteto ljudi, ki so zaradi policijskega nasilja ostali trajno poškodovani, brez nog, brez prstov na rokah, zatravmirani, polni jeze in strahu, zaprti v celicah za zločin iskanja boljšega življenja. Gre za izvajanje sistema strateške krutosti, ki ni nič manj krut, če ga včasih izvajajo tudi prijazni in dobromisleči policisti.«
