TROPSKA HIŠA CELJE

Zlata žabica lahko ubije 20 ljudi (FOTO)

Opicam, pajkom, kačam in drugim eksotičnim živalim so se v celjski Tropski hiši pridružile podrevnice. Ker so vzgojene v umetnem okolju, niso strupene.
Fotografija: Zelo majhne so. FOTO: Tropska hiša
Odpri galerijo
Zelo majhne so. FOTO: Tropska hiša

V Tropski hiši v Celju lahko podrobneje spoznate različne eksotične in v naravi večinoma ogrožene živali s kar petih celin. Med temi so tudi vse redkejše in zelo pisane dvoživke, podrevnice, ki jih je v naravi kar okoli 200 vrst. A te izjemno majhne in pisane žabice, ki poseljujejo deževne pragozdove v Srednji in Južni Ameriki, so izjemno strupene, njihov strup uporabljajo tudi v medicinske in znanstvene namene.

V celjski Tropski hiši so ponosni na novo pridobitev, podrevnice. FOTO: Mojca Marot
V celjski Tropski hiši so ponosni na novo pridobitev, podrevnice. FOTO: Mojca Marot

»Podrevnice, ki so pri nas, imamo jih okoli 15 vrst, pa niso strupene, ker so vzgojene v umetnem okolju. Hranijo se pretežno z žuželkami in insekti,« pove Simon Cirkulan, vodja Tropske hiše, kjer jih bodo v umetnem okolju razmnoževali tudi sami. »Želimo ustvariti določeno populacijo, ki jo bomo nadzorovali in tudi oddajali drugim naravovarstvenim organizacijam,« pravi Cirkulan. Med 15 barvnimi različicami brezrepih tropskih dvoživk je na ogled tudi zlata podrevnica, ki je v naravi najbolj strupena od vseh, hkrati pa najbolj ogrožena.

»Zlata podrevnica lahko ubije 20 odraslih ljudi naenkrat. Že samo, če se dotaknemo njene kože in nato zanesemo roko v usta, lahko umremo.« Cirkulan doda, da so domorodna ljudstva Srednje in Južne Amerike kmalu prepoznala učinkovine strupa podrevnic, zato so strupene kožne izločke podrevnic vtrli v puščice pihal in z njimi ubijali žrtve. V Celju imajo tudi najbolj skrivnostno vrsto, tako imenovano amazonsko podrevnico, ki spominja na lunin sij. Videti pa je mogoče še druge barvite žabice, ki so vse nastanjene v ločenih terarijih. Osnovne značilnosti so opisane na izobraževalnih panojih ob njih.

Ogrožajo jih tudi bakterije in glive. FOTO: Tropska hiša
Ogrožajo jih tudi bakterije in glive. FOTO: Tropska hiša

Prvič je podrevnice v živo v Tropski hiši spoznala tudi biologinja Pia Golob, ki ima kot oskrbnica zelo odgovorno delo. »Vsak dan sem med živalmi in skrbim, da je z njimi vse vredu. Predvsem opazujem njihovo vedenje, saj se da že po njihovem obnašanju hitro ugotoviti, kadar je kaj narobe. Priznam, da sem marsikatero žival tu videla prvič, mnoge so me očarale. Med temi so tudi podrevnice, ki sem se jih sprva nekoliko bala, saj nisem točno vedela, ali se jih lahko dotaknem ali ne,« prizna Golobova, ki je sicer najbolj navdušena nad zlatoglavimi leviči, posebno vrsto majhnic opic.

»Situacija v naši Tropski hiši se nenehno spreminja, ohranjamo stare in uvajamo nove programe. Nove so torej tudi podrevnice, ki so v naravnem okolju vedno bolj ogrožene zaradi človeškega izkoriščanja narave pa tudi kemičnega onesnaževanja, saj imajo zelo tanko kožo, ki je indikator čistega okolja,« razloži Cirkulan. In še, da imajo te majhne pisane podrevnice, velike kot kakšen hrošč, še enega velikega sovražnika. To so bakterije in glive, ki se zaredijo v njihovi koži in povzročijo smrt. Zato so nekatere vrste v naravi že popolnoma izumrle.

Lahko so modre. FOTO: Tropska hiša
Lahko so modre. FOTO: Tropska hiša

»To so zelo krhke živali in je treba z njimi ravnati previdno. Ne smemo jih prijeti s suhimi, temveč le mokrimi rokami, da ne poškodujemo njihove kože, še najbolje pa je, da jih sploh ne prijemamo, saj to niso živali, ki bi se nosile po rokah,« še pove Cirkulan, ki hkrati meni, da so podrevnice s svojim videzom in karizmo pomemben ambasador vseh dvoživk v naravi, ki jih moramo v okolju bolj varovati.

Sicer pa so se v minulih mesecih v Tropski hiši razveselili mladičev progaste monguste, žužkojedih živali, ki ves čas kopljejo, pa tudi mladiča zlatoglavega leviča, ki je tudi ogrožena vrsta malih opic. Kmalu bosta postala starša tudi beloglavčka, prav tako predstavnika kritično ogrožene vrste opic.

»Iz zagrebškega živalskega vrta pričakujemo samico polopice, prav tako že imamo rezervirano najmanjšo opico na svetu, decembra prihodnje leto pa načrtujemo razstavo kuščarjev,« načrte za prihodnost odstre Simon Cirkulan. 

Simon Cirkulan si prizadeva za ohranjanje prenekatere v naravi ogrožene živalske vrste. FOTO: Mojca Marot
Simon Cirkulan si prizadeva za ohranjanje prenekatere v naravi ogrožene živalske vrste. FOTO: Mojca Marot
Obiskovalcem so v pomoč informativne table. FOTO: Mojca Marot
Obiskovalcem so v pomoč informativne table. FOTO: Mojca Marot
Oskrbnica Pia Golob FOTO: Mojca Marot
Oskrbnica Pia Golob FOTO: Mojca Marot

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije