Zamejcem podpora v Bruslju
Stranka Enotna lista (EL), Zveza slovenskih organizacij (ZSO), Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) so oktobra lani pri pristojnem odboru Evropskega parlamenta vložili peticijo, ki opozarja na posledice nezadostnega izvajanja avstrijske državne pogodbe.
Njihov pravni svetovalec Rudolf Vouk je na ponedeljkovi seji parlamentarnega odbora za peticije pojasnil, da neuresničevanje manjšinskih pravic vidijo kot problem pravne države.
Na področju izobraževanja namreč avstrijska državna pogodba zagotavlja pravico do osnovnega pouka v slovenskem jeziku, v praksi pa omogočajo dvojezični pouk samo štiri leta v ljudski šoli. »To je eden od bistvenih razlogov za dramatičen padec števila govorcev našega jezika na Koroškem,« je povedal Vouk. Po besedah predstavnika vlagateljev Romana Robleka je študija, ki jo je pred dvema letoma naročila avstrijska vlada, pokazala, da je število slovensko govorečih ljudi na avstrijskem Koroškem v zadnjih sto letih padlo s 100.000 na manj kot 10.000.
To je eden od bistvenih razlogov za dramatičen padec števila govorcev našega jezika.
Odvetnik Vouk je opozoril še na to, da koroški Slovenci slovenščine ne morejo uporabljati kot uradnega jezika v upravnih zadevah in na sodiščih. Poudaril je, da nimajo več pravnih poti za izpodbijanje trenutne ureditve. Predstavnica Evropske komisije je v odzivu poudarila, da sta področji izobraževanja ter uporabe jezika v javni upravi in na sodiščih v pristojnosti držav članic. »Države članice so odgovorne za to, da so temeljne pravice, povezane z narodnimi manjšinami, v skladu z instrumenti Sveta Evrope,« je povedala, a je to izjavo slovenski evropski poslanec Franc Bogovič označil za površno.
Podobno je menila tudi Ljudmila Novak ter več njunih poslanskih kolegov iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) in Zelenih, in sicer iz Francije, Romunije, Avstrije in Španije. Med njimi so bili tudi predstavniki manjšin.
