Za najino Mio bova naredila vse!

Ljubljana • »Zdravniki so nama rekli, da ima zelo majhne možnosti, da ozdravi,« zaskrbljeno pripoveduje 32-letni Denis Mauko, oče deklice, ki je že na začetku življenja pred zelo hudo preizkušnjo. Januarja letos, ko ni dopolnila še niti štirih let, so pri njej odkrili hitro napredujoč tumor v možganih, ki se je razširil že na pet žarišč. A kot da že to ne bi bilo dovolj hudo, so za rakom oboleli tudi njena mama Suzana Adanič in oče, teta in babica. O družini iz Okoslavcev v Pomurju, ki jo je življenje kruto zaznamovalo s kar petimi za rakom obolelimi, smo v Slovenskih novicah nedavno že pisali, Mio Mauko pa smo obiskali na ljubljanski pediatrični kliniki, kjer se zdravi že od januarja.
Srce se nam je trgalo, ko smo vstopali na klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo na ljubljanski pediatrični kliniki. A praga sobe, kjer smo na postelji zagledali ubogo bledo deklico s temnimi podočnjaki in skoraj brez laskov, nismo mogli prestopiti. Z njenim očetom smo se raje usedli na otroško igrišče za pediatrično kliniko, kjer nam je začel pripovedovati o tem, kaj preživlja njihova družina v teh dneh. »Decembra lani je imela Mia močne glavobole, bruhala je, ponoči ni mogla spati in veliko je jokala. Šestega januarja so jo sprejeli na pediatrično kliniko in z magnetno resonanco ugotovili, da ima tumor. Tega so ji odstranili, nato pa so na naslednji magnetni resonanci aprila našli dve majhni spremembi. Ker sta bili premajhni, so rekli, da bodo počakali z operacijo, da zrasteta,« pripoveduje. Do naslednjega pregleda je tumor zelo zrasel in treba ga je bilo pod nujno odstraniti. Med magnetno resonanco so v Mijinih možganih našli še enega ter cisto, vse skupaj pa se izjemno hitro širi.

Prva kemoterapija ni pomagala

Prva kemoterapija ni bila uspešna. Tumorji so rasli naprej, zdravniki pa, kot pripoveduje zaskrbljeni oče, deklici dajejo zelo majhne možnosti ozdravitve. A kljub temu starši niso obupali in zdaj iščejo možnost zdravljenja v tujini. »Zdravniki so nam rekli, da če bi vedeli, da jo kje lahko ozdravijo, bi jo že oni poslali v tujino, a najprej bi morali zaustaviti rast tumorjev. Ampak mi se kot starši s tem ne moremo sprijazniti. Večina klinik je za zdaj zdravljenje zavrnila, prvi svetli žarek upanja se je pokazal v Nemčiji prek zavarovanja Best Doctors,« razlaga Mijin oče. Sicer starši našim zdravnikom popolnoma zaupajo in bi jih radi na tem mestu pohvalili, saj se zelo trudijo in jim pomagajo. »A vendar moram narediti vse, da ji povečam možnosti, da preživi. Nedavno sem izvedel, da obstaja protonsko obsevanje, ki je zelo učinkovito, a so rekli, da pri Mii ne pride v poštev, ker ima preveč tumorjev. Izvedel sem za celo več otrok z možganskimi tumorji, ki so jih zdravniki najprej odpisali, po obsevanju s protoni pa so ozdraveli. Mie ne moreva pustiti, da ... se zgodi najhujše, naredila bova vse zanjo,« se Denis poskuša izogniti besedi, ki opisuje, kaj se lahko zgodi njegovi ljubljeni hčerki, ki že dolgo leži v bolnišnici in se bori s hudo boleznijo, ob njej pa sta mamica, ki z rakoma na prsih in pljučih hodi na vzdrževalne kemoterapije, in oče, ki je bil že štirikrat operiran zaradi možganskega tumorja.

Oba na zdravilih

»Težko je, oba sva na psihiatričnih zdravilih, težko je tudi za najinega sina Taia. Veliko nam pomagajo najini starši, ki so skoraj ves čas z nami v Ljubljani. Tako babica skoraj vsak dan skuha za Mio špagete in gobovo juho, kar ima najraje. Po šestih obsevanjih je zdaj že tri dni bolje in lahko celo malo vstane, hodi,« se vsaj malo poveseli dekličin oče.
Suzana in Denis ne bosta obupala. Vsem, ki ste v Sklad Ivana Krambergerja darovali denar za Mio – odziv je zares velik –, se zahvaljujeta in upata, da se bo pokazal kakšen žarek upanja in bo lahko šla na zdravljenje v tujino, kjer ji bodo lahko pomagali. N