POVEČANO TVEGANJE

Velja nujen biovarnostni ukrep: skrbi jih vnos afriške prašičje kuge

Zaradi povečanega tveganja za pojav bolezni velja ukrep na področju celotne države.
Fotografija: Fotografija je simbolična. FOTO: Kacper Pempel Reuters
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Kacper Pempel Reuters

Od danes na območju celotne države velja ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo prašiči. Gre za nujen biovarnostni ukrep, ki je bil sprejet zaradi povečanega tveganja za vnos afriške prašičje kuge v obrate z gojenimi prašiči, so pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Kot so danes sporočili, širjenje afriške prašičje kuge pri domačih in divjih prašičih v Evropi predstavlja povečano tveganje za pojav bolezni v Sloveniji, zato na celotnem območju Slovenije ukrep postavitve ograj okrog izpustov, območij proste reje in obor, kjer se gojijo prašiči. Sklep o določitvi nujnega ukrepa je bil v petek objavljen v uradnem listu.

Ograje morajo biti postavljene tako, da je preprečen stik gojenih prašičev z divjimi prašiči, saj se na ta način močno zmanjša tveganje za vnos bolezni v reje domačih prašičev in obore z divjimi prašiči, so pojasnili.

Uprava za varno hrano je ob tem pozvala rejce prašičev, da čim prej, najkasneje pa v treh mesecih, poskrbijo za postavitev primerne ograje in s tem zaščitijo ne le svoje živali, temveč tudi slovensko prašičerejo.

Bolezen, za katero ni cepiva

Afriška prašičja kuga je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. Značilne so velike izgube, tako neposredne kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja in izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.

V Sloveniji primera afriške prašičje kuge še niso zabeležili, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji, opozarjajo na upravi.

Konec letošnjega junija sta prve primere zabeležili Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Eden izmed potrjenih primerov na Hrvaškem je bil na območju karlovške županije, približno 50 kilometrov od meje s Slovenijo.

Afriška prašičja kuga se med drugim širi tudi po Italiji in Madžarski.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije