Predstavitvena informacija

V Bohinj na pohodniški izlet in bohinjsko kosilo

Predstavljajte si prostor pod nebom, kjer vas sonce greje v hrbet in hkrati v obraz, lahen vetrič pa prijetno hladi.
Fotografija: Barje Goreljek, Triglavski narodni park FOTO: Ales Zdesar
Odpri galerijo
Barje Goreljek, Triglavski narodni park FOTO: Ales Zdesar


Letos mineva 240 let od prvega zapisanega uspešnega vzpona na Triglav, najvišje gore v Julijskih Alpah. Takrat so bile gore svete in neosvojljive, zavite v mistični svet legend in mitologije. Danes srečamo na več kot 400 km urejenih pohodniških in planinskih poti v Bohinju častilce lepote in neokrnjene narave iz vsega sveta, in vendar ta košček evropskih Alp še vedno pripada kraljestvu Zlatoroga. Vanj vas vabimo na izlet, obzirno, spoštljivo in z odprtimi srci.
Bohinj je že zgodovinsko znana izhodiščna točka za vse, ki radi hodite v gore. Neštete poti, čudoviti razgledi in izjemne naravne danosti ga spreminjajo v pravi pohodniški raj. Poleg pohodniških doživetij v visokogorju Julijskih Alp je Bohinjska kotlina prepredena tudi s številnimi sprehajalnimi in lažjimi pohodniškimi potmi, ki so odlična priložnost za izlet v naravi tudi za manj kondicijsko pripravljene, za tiste, ki raje z lahkotnim korakom uživate v čudovitih razgledih. 20 označenih poti, ki so opisane tudi na karti pohodniških poti, vam ustavlja poglede na bohinjskih kulturnih in naravnih znamenitostih, lokalnih posebnostih, obdanih s čudovito naravno kuliso. Z dežnikom v nahrbtniku se na pot lahko podate v vsakem letnem času in ob vsakem vremenu.

Simon Kržič na počitku
Simon Kržič na počitku

Pridite z javnim prevozom


Naj bo družinski izlet, romantičen dan ali kratek pobeg iz vsakdana, vabimo vas, da si popestrite izlet že z odhodom od doma in se k nam pripeljete z javnim prevozom. Do Bohinja redno vozi avtobus iz Ljubljane; iz Nove gorice in Posočja pa je prava izbira vlak.
 

Ugodni jesenski paket


Za večdnevni jesenski oddih vam ponujamo tudi paket s posebno ponudbo prenočitev, ki ji dodamo še karto pohodniških poti in kartico mobilnosti Bohinj, s katero vas v Bohinju pričakujejo številne ugodnosti, vse od brezplačnega parkiranja, vožnje z ladjo in vstopov v muzeje do številnih drugih ugodnosti.
 

Združite bohinjski izlet z bohinjskim kosilom


Prijetno utrujene in polne vtisov vas povabimo še na pristno bohinjsko kosilo. Aktiven dan bo zagotovo poskrbel za dober apetit in lakoto, ki jo lahko potešite v pravem bohinjskem slogu, z domačim bohinjskim kosilom v eni od gostiln s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj, kjer spretni kuharji domače sestavine pretvarjajo v okusne kuharske kreacije.

Bohinjsko kosilo
Bohinjsko kosilo

Bohinjska kulinarika in domače sestavine, ki jo bogatijo, so neizogiben del pristnega doživetja Bohinja. Obisk gostilne s certifikatom Bohinjsko/From Bohinj vas bo spoznal s pozabljenimi okusi preteklosti v sodobnih preoblekah, z dokazano tradicionalnimi jedmi, ki vam bodo pogrele srce, ali s takšnimi, ki vas bodo z drznostjo bohinjskih okusov popolnoma očarale.
Po sprehodu po raznoliki pokrajini Bohinja si boljšega zaključka ne moremo predstavljati.


 
 
Pri TIC-u v Bohinjski Bistrici prečkamo glavno cesto in nadaljujemo mimo cerkve sv. Nikolaja*. Pri objektu Filbo, d.o.o., zavijemo z glavne ceste levo na kolovozno pot. Ta nas vodi skozi podhod, čez katerega poteka Bohinjska železnica. Zavijemo v levo, sledi kratek vzpon po gozdni stezi do vrha griča. Na videz je Ajdovski gradec** nepomemben, komaj opazen grič, vendar ima bogato zgodovinsko preteklost.

*Župnijska cerkev sv. Nikolaja je bila prvič omenjena leta 1689. Prvotno baročno stavbo so konec 19. stoletja prenovili v novoromanskem in novorenesančnem slogu. Posebna znamenitost so stenske slike, delo slikarja Matije Koželja. V cerkvi je doprsni kip župnika Janeza Krstnika Mesarja, graditelja cerkve in pobudnika organiziranega sirarstva v Bohinju.

**Ajdovski gradec je slovenski simbol neodvisnosti in svobode naroda, ki ga je v svoji pesnitvi Krst pri Savici opeval največji slovenski pesnik France Prešeren. Je zelo staro arheološko najdišče, ki predstavlja prvobitno naselbino rudarjev in železarjev že v starejši železni dobi v letih 700 do 300 pr. n. š. Naseljen je bil tudi pozneje v rimskem času (okoli 500 n. š.). Na njem so vidni ostanki temeljev stavb, kovačnic in topilnic železa.
 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije