Ustavno sodišče bo odločalo o najvišji ceni premije za dopolnilno zavarovanje
Ustavno sodišče bo na današnji seji obravnavalo tudi pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti delov zakona o kontroli cen in uredbe o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta jih ločeno vložili zavarovalnici Generali in Triglav. Pobudo za oceno ustavnosti omenjene uredbe je sicer vložila tudi Vzajemna.
Vlada je 14. aprila izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki znaša 35,67 evra. Uredba velja do konca letošnjega leta. Z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki jo je DZ sprejel 6. julija, pa se bo sicer dopolnilno zdravstveno zavarovanje s 1. januarjem prihodnje leto ukinilo oz. preoblikovalo.
Zavarovalnice, ki trenutno ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so omenjeni uredbi vseskozi nasprotovale. Po oceni zavarovalnice Generali je uredba grobo posegla v vzdržnost poslovanja na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zato so konec junija vložili ustavno pobudo na ustavno sodišče.
Ustavnemu sodišču so predlagali odpravo uredbe in razveljavitev 2. točke prvega odstavka 8. člena zakona o kontroli cen. Predlagali so tudi zadržanje izvrševanja uredbe do sprejema odločitve ustavnega sodišča o ustavni pobudi, so pojasnili za STA.
Zavarovalnice s pobudo na sodišče
Pobudo zavarovalnice Generali bo ustavno sodišče obravnavalo danes, prav tako tudi pobudo Zavarovalnice Triglav, je razvidno s spletne strani ustavnega sodišča. Pri Triglavu so na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 14. člena zakona o kontroli cen ter ustavnosti in zakonitosti omenjene uredbe.
Konec junija je na ustavno sodišče sicer pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti uredbe vložila tudi Zavarovalnica Vzajemna, so pri zavarovalnici pojasnili za STA.
Ob tem so poudarili, da uredba Vzajemni in drugim zavarovalnicam ponudnicam dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja povzroča neposredno poslovno škodo. »Poslanstvo Vzajemne je skrb za zavarovance in delovanje na temelju načela vzajemnosti, zato moramo kot dober gospodar poskrbeti, da lahko delujemo v korist naših zavarovancev in vračamo v okolje, v katerem delujemo. Uredba nam to preprečuje, saj je družbi z njeno veljavnostjo mesečno povzročena velika finančna izguba, povprečno v višini osem milijonov evrov,« so navedli.
Po oceni Vzajemne je uredba tudi protiustavna, saj brez stvarno utemeljenega razloga posega v svobodno gospodarsko pobudo. Ukrep zamrznitve cene je tudi nesorazmeren, saj bi vlada lahko za dosego istega cilja določila milejše ukrepe, tako pa je posegla po najmočnejšem, so prepričani.
Vlada je v ponedeljek na dopisni seji sprejela mnenje glede pobude Vzajemne, v katerem je v celoti zavrnila navedbe omenjene zavarovalnice.
