Toliko, kot je Slovenija zbrala za malega Krisa, je država porabila v enem dnevu

Že dolgo na slovenskih voliščih ni bilo takšnega odziva kot je bil za nedeljski (julijski) referendum. Mnogi so aktivirali državljane s pozivom, da gre za pitno vodo in da lahko ostanemo brez nje. Od skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo skoraj 46 odstotkov upravičencev. Po 99,9 odstotka preštetih glasovnic je proti glasovalo 674.114 (86,58 odstotka), za pa 104.525 (13,42 odstotka) volivcev, kar pomeni, da novela ne bo uveljavljena, čeprav je bila potrjena v državnem zboru.
 

Večina denarja za nadomestila članom volilnih komisij

Sicer pa je šlo za 20. referendum v samostojni Sloveniji. Referendum plačajo seveda državljani oziroma denar je zagotovljen iz proračuna. Vsak referendum pa stane okoli tri milijone evrov. Trije milijoni v enem dnevu! Če pomislimo, koliko časa so državljani takšen znesek zbirali za malega Krisa, ki je potreboval zdravljenje v ZDA ...

Stroške Državna volila komisija (DVK) javno objavlja od leta 2011 naprej. Za posamezne volitve ali referendum DVK objavi tabelo, iz katere je razvidna tudi struktura stroškov (strošek dela vseh ljudi, ki sodelujejo pri volitvah oziroma referendumih, in delež v celotni masi stroškov izvedbe volitev oziroma referenduma):
 
»Po podatkih DVK stroški nadomestil in povračil stroškov prevoza (kilometrin), ki jih na podlagi določb zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ) in pravilnika o določitvi meril in kriterijev za določitev višine nadomestil in povračila stroškov članov volilnih organov, tajnikom in drugim osebam, ki opravljajo dolžnosti na volitvah in referendumu (pravilnik o nadomestilih) prejmejo člani volilnih organov (volilnih komisij in volilnih odborov) in tajniki ter njihovi namestniki, znašajo nekaj več kot dva milijona evrov oziroma  približno 50 % vseh stroškov izvedbe posameznih volitev. Delež teh stroškov se spreminja v odvisnosti od drugih stroškov izvedbe volitev ali referenduma in je običajno pri izvedbi referendumov nekoliko višji (do približno 60 %), ker so tudi drugi stroški manjši (na primer tisk glasovnic),« je leta 2018 na poslansko vprašanje Lidije Ivanuše odgovorila vlada.
 

Opozicija slavi

Sicer pa so bili nekateri referendumu v Sloveniji slabo obiskani, ljudje pa zelo neodzivni in niso opravili državljanske dolžnosti.Pri referendumu o vodah je bila ena najvišjih udeležb v zgodovini. Višja je bila le na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic leta 2007, ki je potekal hkrati s predsedniškimi volitvami.
 
Koliko vlad je odstopilo, ker je referendum uspel? Na primer o družinskem zakoniku, o delu na črno, o zavarovalnicah itd.?  Nobena zaradi izida referenduma. Je pa res, da je v nedeljo twitter pregorel, kjer je zmagala opozicija – od LMŠ, SD in Levice, češ da je referendum znak nezaupanja vladi Janeza Janše. Referendumska pobuda se je sicer začela na osnovi nevladnih in civilnih organizacij z mnenji strokovnjakov, k temu pa se je z vsemi lovkami prisesala opozicija. 

Pahorjeva vlada je leta 2011 doživela ponižanje, saj je ljudstvo v kratkem obdobju na referendumu zavrnilo več zakonov. Posledično je iz vlade izstopila stranka Zares, kar je pripeljalo do predčasnih volitev.