To so prihodnje usmeritve zdravstvene politike: »Namesto da gredo pacienti na google, prihaja samotriaža«
Na ministrstvu za zdravje so danes predstavili usmeritve zdravstvene politike za naslednji dve leti. Te vključujejo 55 smernic, ki bodo osnova za pripravo splošnega dogovora za prihodnje leto. Njihov cilj pa je tudi večja kakovost, dostopnost, učinkovitost v zdravstvenem sistemu, motiviran kader ter večja ozaveščenost pacientov.
Kot je pojasnila državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel, so za pripravo usmeritev na ministrstvu ustanovili interno delovno skupino, k sodelovanju pa povabili še Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Upoštevali so tudi predloge strateškega sveta predsednika vlade za zdravstvo, ki je po njenih besedah predlagal več kot polovico smernic.
Ministrstvo mora po besedah Prevolnik Ruplove v skladu z zakonom do konca avgusta podati usmeritve zdravstvene politike za naslednje leto. Namenjene so pripravi t. i. splošnega dogovora med partnerji v zdravstvu, a so temu dodali še nekatere srednjeročne usmeritve za leto 2025, da zagotovilo nekoliko večjo stabilnost delovanja zdravstvenega sistema, je dejala državna sekretarka.
Prenova ambulant družinske medicine
Med zanjo ključnimi usmeritvami je omenila prenovo ambulant družinske medicine. Ker specialistov družinske medicine primanjkuje in jih v kratkem času ni mogoče pridobiti, nameravajo nekatere njihove kompetence in tudi odgovornosti prenesti na druge kadre. Ob tem je predvideno povečanje ekip ambulant družinske medicine; po novem bi v vsaki ambulanti delovala diplomirana medicinska sestra za polni delovni čas.
Ob spremembah v ambulantah družinske medicine želijo prenoviti glavarinske količnike, ki sedaj upoštevajo le starost pacientov, ne odražajo pa zahtevnosti obravnave posameznih bolnikov, je poudarila državna sekretarka.
Želijo tudi pospešiti uvedbo kazalnikov izidov zdravljenja, saj si obetajo, da bi na tej osnovi lahko izboljšali opravljanje storitev in dosegali boljše rezultate zdravljenja. A je Prevolnik Ruplova ob tem zatrdila, da kazalnikov ne bodo uvajali, dokler ne bo sistem informatiziran in zajem podatkov avtomatiziran.
Samotriaža pacientov
Za dvig ozaveščenosti in zdravstvene pismenosti pacientov po besedah državne sekretarke načrtujejo razvoj nacionalne plaftorme, namenjene »samotriaži pacientov«. Na njej bo lahko pacient, preden stopi v stik z zdravstveno službo, »preveril, ali simptomi, ki jih ima, zahtevajo pregled pri zdravniku ali pa je morda dovolj samozdravljenje«.
Pri tem nikakor ni mišljeno, da bo ta platforma nadomestila obisk pri zdravniku ali posvet z njim, je zagotovila državna sekretarka. Dodala je, da takšna storitev v drugih državah že obstaja. Pacienti pa bodo lahko, »namesto da gredo na google«, imeli na razpolago platformo, ki bo podkrepljena s strokovnimi smernicami, medicinskimi dokazi in bodo tako dobili bolj zanesljivo, točno informacijo.
Podpredsednik strateškega sveta za zdravstvo in član delovne skupine za pripravo teh usmeritev Dorjan Marušič je prepričan, da bo, če bodo vsi predvideni ukrepi konec leta 2025 veljali, za državljanke in državljane bolje in bodo do zdravstvenih storitev dostopali bolj pravično, pravočasno, kakovost storitev pa bo merljiva.
